Ekonomija - Test
A) Vremenski vzorci B) Športna statistika C) Dodelitev sredstev D) Zgodovinski dogodki
A) Fevdalizem B) Kapitalizem C) Komunizem D) Socializem
A) Stopnja inflacije B) Trgovinski primanjkljaj C) Bruto domači proizvod (BDP) D) Indeks cen življenjskih potrebščin (CPI)
A) Politologija B) Mikroekonomija C) Makroekonomija D) Sociologija
A) Oligopol B) Monopol C) Popolna konkurenca D) Monopolna konkurenca
A) Storitve B) Pomanjkanje C) Subvencija D) Ravnovesje
A) Pomanjkanje B) Izmenjava C) Presežek D) Monopol
A) Cena blaga in storitev B) Dohodek iz zaposlitve C) Naslednja najboljša alternativa, ki se ji je treba odpovedati, ko se sprejme odločitev. D) Skupna vrednost vsega proizvedenega blaga
A) Kapital B) Normalno dobro C) Slabše dobro D) Potrošniško blago
A) V nemščini pomeni 'znanost o trgih'. B) V latinščini pomeni 'upravljanje s sredstvi'. C) Iz starogrške besede οἰκονομία (oikonomia), ki pomeni 'način upravljanja gospodinjstva'. D) V francoščini pomeni 'študij bogastva'.
A) Thomas Carlyle B) John Stuart Mill C) Adam Smith D) Jean-Baptiste Say
A) Jean-Baptiste Say B) Thomas Carlyle C) Adam Smith D) Alfred Marshall
A) Na proizvodnjo, distribucijo, potrošnjo, varčevanje in naložbe, ki delujejo kot sistemi. B) Na interakcije na trgu na mikro ravni. C) Na obnašanje ekonomskih akterjev posamezno. D) Na posamezne akterje, kot so gospodinjstva in podjetja.
A) Alfred Marshall B) Lionel Robbins C) Adam Smith D) Jean-Baptiste Say
A) Adam Smith B) Alfred Marshall C) Nekateri kasnejši komentatorji D) Jean-Baptiste Say
A) Thomas Carlyle in Adam Smith B) Gary Becker in Jean-Baptiste Say C) Lionel Robbins in Alfred Marshall D) James M. Buchanan in Ronald Coase
A) Normativna ekonomija analizira racionalno vedenje. B) Normativna ekonomija se osredotoča na teoretične modele. C) Normativna ekonomija zagovarja, kaj bi moralo biti. D) Normativna ekonomija opisuje, kaj je.
A) Področja, kot so kriminaliteta, izobraževanje, zdravstveno varstvo in okolje. B) Izključno vladne politike. C) Čisto teoretični modeli brez praktične uporabe. D) Samo tržne transakcije in finančni sistemi.
A) Aristotel B) Adam Smith C) Beotski pes Hesiod D) Ksenofon
A) Ksenofon. B) Hesiod. C) Aristotel, zlasti v etiki Nikomahovi. D) Joseph Schumpeter.
A) Uvoz poceni surovine. B) Zaščitni daji na uvožene tuje izdelke. C) Enotni davež na dohodek lastnikov zemljišč. D) Nakopičenje zlata in srebra.
A) Zaščitne davčne stopnje za uvožene industrijske izdelke. B) Liberalna politika, ali minimalno vmešavanje države. C) Spodbujanje industrije namesto kmetijstva. D) Nakopičenje zlata in srebra preko trgovine.
A) Tehnološka stagnacija B) Zmanjšujoči se donosi C) Nasičenost trga D) Inflacijski pritiski
A) 1897 B) 1867 C) 1887 D) 1876
A) Karl Kautsky, Rudolf Hilferding, Vladimir Lenin, Rosa Luxemburg B) Alfred Marshall in Paul Samuelson C) John Maynard Keynes in Milton Friedman D) Adam Smith in David Ricardo
A) Lionel Robbins B) Alfred Marshall C) Jean-Baptiste Say D) Mary Paley Marshall
A) 18. stoletje B) 19. stoletje C) 20. stoletje D) 21. stoletje
A) Merjenje celotne koristnosti B) Tržna ravnovesje C) Ekonomska problematika D) Teorija vrednosti, ki temelji na delu
A) Robert Lucas B) John Maynard Keynes C) Thomas Sargent D) Milton Friedman
A) Monetarna politika B) Visoka brezposelnost na trgu dela C) Fiskalna politika D) Inflacija
A) Lawrence Klein B) Alvin Hansen C) John Hicks D) Franco Modigliani
A) John Maynard Keynes B) Milton Friedman C) Robert Lucas D) Alvin Hansen
A) Politike trgovine B) Monetarna politika C) Ekonomija, osredotočena na ponudbo D) Politike trga dela
A) Lucasova kritika B) Friedmanova kritika C) Keynesova kritika D) Kritika Hicksa in Hansena
A) Ekonomija ponudbe B) Laissez-faire kapitalizem C) Keynesianski multiplikacijski učinek D) Racionalne pričakovanja
A) Izključno nadzoruje inflacijo. B) Lahko vpliva na celotno povpraševanje. C) Vpliva samo na dolgoročno rast. D) Ni pomembna za ekonomsko stabilnost.
A) Dinamični stohastični modeli splošne ravnovesja (DSGE). B) Klasični modeli splošne ravnovesja. C) Keynesovi modeli križišč. D) Monetaristični modeli politike.
A) Šola v Chicagu B) Keynesianska ekonomija C) Ekonomska znanost o okolju D) Avstrijska šola
A) Keynesianstvo B) Post-keynesianstvo C) Šola v Chicagu D) Avstrijska šola
A) Narativne opise. B) Simulacije statistične programske opreme. C) Dvodimenzionalni grafi. D) Tridimenzionalni modeli.
A) Analiza skupin B) Analiza faktorjev C) Deskriptivna statistika D) Regresijska analiza
A) Preverljivost hipoteznega modela, ki preživi teste. B) Podpora politikov. C) Splošno soglasje med ekonomisti. D) Objava v ugledni reviji.
A) Richard Thaler B) Robert Shiller C) Amos Tversky D) Daniel Kahneman
A) Monopolistična konkurenca B) Oligopol C) Popolna konkurenca D) Monopol
A) Oligopol B) Monopsonija C) Monopolistična konkurenca D) Duopol
A) Paretojeva učinkovitost B) Alokativna učinkovitost C) Tehnična učinkovitost D) Dinamična učinkovitost
A) Izolacionizem B) Protekcionizem C) Specializacija D) Diverzifikacija
A) Med razvitimi in manj razvitimi državami ne poteka nobeno poslovanje. B) Obe vrsti držav proizvajajo samo nizkotehnološke izdelke. C) Razvite države proizvajajo visokotehnološke izdelke, medtem ko z manj razvitimi državami poslujejo za izdelke, ki zahtevajo veliko delovne sile. D) Manj razvite države se specializirajo na visokotehnoloških znanstvenih in tehničnih izdelkih.
A) Ponudba je enaka povpraševanju, kar stabilizira ceno. B) Cene nenehno nihajo brez stabilizacije. C) Vedno obstaja presežek blaga. D) Povpraševanje je dosledno večje od ponudbe.
A) Ne pride do nobene spremembe v tržni dinamiki. B) Povpraševanje presega ponudbo, kar povzroči dvig cen. C) Količina povpraševanja je enaka količini ponudbe. D) Nastane presežek, kar povzroči padec cen.
A) Asimetrija informacij. B) Nevitalno izbiranje. C) Moralni hazard. D) Averzija do tveganja.
A) Zračna onesnaženost B) Tehnični monopol C) Javni parki D) Izobraževanje
A) Asimetrije informacij B) Javne dobrine C) Naravni monopol D) Zunanji učinki
A) Zunanje učinke B) Naravni monopol C) Dobrobiti za javnost D) Asimetrije informacij
A) Subvencioniranje javnih dobrin B) Porekna rešitve C) Pravila, ki upoštevajo analizo stroškov in koristi D) Spodbujanje monopola
A) Olajševanje trgovine z zmanjšanjem stroškov transakcij. B) Odstranitev potrebe po ustvarjanju kreditov. C) Povečanje kompleksnosti transakcij. D) Spodbujanje sistemov menjave.
A) Povečanje stopnje zaposlenosti. B) Ohranjanje fiksnega menjalnega tečaja. C) Nadzor državnih izdatkov. D) Nadzor inflacije.
A) Lorenzeva krivulja. B) Ginijev koeficient. C) Koeficient variacije. D) Indeks človeškega razvoja.
A) Monetarizem. B) Keynesova ekonomija. C) Teorija javnih izbir. D) Klasična ekonomija.
A) Elinor Ostrom B) Mary Paley Marshall C) Esther Duflo D) Anna Schwartz
A) 75% B) 5% C) 19% D) 50%
A) Susan Athey B) Claudia Goldin C) Esther Duflo D) Elinor Ostrom |
Ustvarjeno z That Quiz —
stran za ustvarjanje in razvrščanje testov za matematiko in ostale predmete.