A) Lestvica B) Interval C) Akord D) Ključ
A) Interval B) Octave C) Triad D) Harmonija
A) Naravni B) Sharp C) Ravna stran D) Dvojno ostrenje
A) Prevladujoča B) Subdominantni C) Mediant D) Tonik
A) Dvojno stanovanje B) Sharp C) Naravni D) Ravna stran
A) Intonacija B) Sinkopiranje C) Transpozicija D) Orkestracija
A) Prikaži spremembe tempa B) Navedite ključ dela C) Označimo dinamiko D) Navedite časovni podpis
A) Tempo B) Dinamika C) Pitch D) Ritem
A) Diminuendo B) Crescendo C) Ritardando D) Decrescendo
A) Razumevanje glasbenega zapisa, proučevanje pogledov znanstvenikov o glasbi od antike do danes in opredelitev procesov v muzikologiji. B) Preučevanje sistemov intonacije, metod komponiranja in praktičnih vidikov izvedbe. C) Analiza posameznih del, primerjava glasbenih nastopov in proučevanje zgodovinskih glasbil. D) Raziskovanje elektronske produkcije zvoka, tehnik improvizacije in metod orkestracije.
A) Preučuje samo sodobno glasbo, pri čemer zanemari zgodovinske perspektive. B) Začenja se z osnovnimi elementi, namesto posameznih del ali izvedb. C) Osredotoča se na ustvarjanje zvoka z uporabo elektronskih naprav, namesto na tradicionalne instrumente. D) Poudarja improvizacijo nad metodami komponiranja.
A) Metode in koncepti, ki jih skladatelji in glasbeniki uporabljajo pri ustvarjanju in izvedbi glasbe. B) Študij proizvodnje elektronskega zvoka. C) Samo pisna dela o glasbeni notaciji. D) Primerjalna analiza različnih glasbenih kultur.
A) Izobrazba iz področja glasbene akustike, izključno. B) Izkušnje z izdelavo elektronskega zvoka. C) Univerzitetna izobrazba, običajno na magistrski ali doktorat stopnji. D) Samo praktične izkušnje z izvajanjem glasbe.
A) Predvsem tehnike improvizacije. B) Izključno primerjalna analiza. C) Samo opisne in statistične metode. D) Matematika, grafična analiza in zahodna glasbena notacija.
A) Skladatelj, specializiran za ustvarjanje elektronskih zvokov. B) Oseba, ki raziskuje ali poučuje glasbeno teorijo. C) Oseba, ki izvaja samo glasbo. D) Posameznik, ki se ukvarja izključno z akustiko glasbe.
A) Mezopotamija B) Rim C) Egipt D) Grčija
A) Kovinske plošče B) Glinene tablice C) Kamnite reliefi D) Papirusni zvitki
A) Pred 200 n. št. B) Pred 1500 pr. n. št. C) Pred 500 pr. n. št. D) Pred 1000 pr. n. št.
A) Herodot B) Aristotel C) Sam Mirelman D) Platon
A) Število not v lestvici. B) Število glasbenih instrumentov. C) Pentatonična lestvica, ki uporablja predvsem lestvico s petimi notami. D) Število glasbenih modalnosti.
A) Ton feniksa B) Huangzhong, 'rumeni zvon' C) Lülü D) Shierlü
A) Kleonides B) Nikomah iz Gerase C) Aristoksen D) Ptolemaj
A) Porfirij B) Aristoksen C) Ptolemaios (Πτολεμαίος), Klavdij D) Nikomah iz Gerase
A) 2. stoletje našega štetja B) 100–150 našega štetja C) 3. ali 4. stoletje našega štetja D) 4. stoletje našega štetja ali kasneje
A) Uvod v umetnost glasbe B) Harmonični elementi C) Harmonični uvod D) Uvod v harmonijo
A) Porfirij B) Aristoksen C) Bacchius Geron D) Nikomah iz Gerase
A) 2. stoletje našega štetja B) 4. stoletje – 5. stoletje našega štetja C) 100–150 našega štetja D) 3. ali 4. stoletje našega štetja
A) 428–347 pr. n. št. B) 127–148 n. št. C) okoli 232–233 – okoli 305 n. št. D) 100–150 n. št.
A) Erhu B) Dizi C) Pipa D) Guzheng
A) Abū Yūsuf Ya'qūb al-Kindi B) Boethius C) Safi al-Din al-Urmawi D) al-Fārābi
A) Petje po notah B) Zgodovina, izvori in razvoj arabskega glasbenstva C) Zamzama e wahdat-i-mῡsῑqῑ D) Arabska glasba
A) Baron Francois Rodolphe d'Erlanger B) Števan Thomas Symmes C) Nobena od zgornjih možnosti D) Bāqiyā Nāyinῑ
A) Nobena od zgornjih možnosti B) Solfež 'ti, do, re' C) Solfež 'fa, sol, la' D) Solfež 'do, re, mi'
A) Pastor Thomas Symmes B) Bāqiyā Nāyinῑ C) Baron Francois Rodolphe d'Erlanger D) Nobena od zgornjih možnosti
A) 1750 B) 1900 C) 1800 D) 1720
A) Baročno obdobje B) 19. stoletje C) 1750–1900 D) Renesansa
A) Afriške kulture B) Bližnjevzhodne kulture C) Centralnoazijske kulture D) Evropske kulture
A) Kvinta B) Oktave C) Unison (enoglasje) D) Tretji
A) 450 Hz B) 432 Hz C) 435 Hz D) 440 Hz
A) Dvanajst B) Petnajst C) Osem D) Sedem
A) Mala tercija B) Oktave C) Celotni ton D) Polton
A) Arnold Schönberg B) Ludwig van Beethoven C) Claude Debussy D) Johann Sebastian Bach
A) Monofonija B) Sinkopa C) Homofonija D) Poliritmija
A) Instrumentacija B) Glasnost C) Tempo D) Kontekst
A) Poliritmija B) Monofonija C) Homofonija D) Sinkopa
A) Gama B) Akord C) Ritem D) Melodija
A) Sekvence B) Progresije C) Inverzije D) Triade
A) Sekvenca arpeggia B) Zaporedje akordov C) Melodijska linija D) Vzorčec lestvice
A) Melodija B) Harmonija C) Polifonija D) Kontrapunkt
A) Polifonija B) Melodija C) Harmonija D) Kontrapunkt
A) Obdobje klasične glasbe B) Baročna glasba C) Vse od zgoraj D) Jazz harmonija
A) Preprost akord B) Osnovni akord C) Primarni akord D) Razširjen akord
A) Ritemski vzorci B) Harmonične progresije C) Rimske številke D) Melodične linije
A) Monofonija B) Homofonija C) Kontrapunkt D) Polifonija
A) Tekstura B) Akordi C) Harmonija D) Melodija
A) Barva B) Ritem C) Višina D) Glasnost
A) Visoko, nizko, ostro, ploščato B) Svetlo, temno, visokotonovno, itd. C) Majorska, minorska, velika septima D) Hitro, počasi, glasno, tiho
A) Cuivre B) Marcato C) Sul tasto D) Dolce
A) Decrescendo (>) - postopoma padajoča glasnost B) Crescendo (<) - postopoma naraščajoča glasnost C) Staccato (.) - kratko, odcepljeno D) Marcato (^) - poudarjeno
A) mezzo piano (mp) B) forte (f) C) sforzando (sfz) D) piano (p)
A) staccatissimo B) tenuto C) legato D) marcato
A) pianissississimo (pppp) B) mezzo forte (mf) C) forte (f) D) sforzando (sfz)
A) tenuto B) spiccato C) legato D) staccato
A) staccatissimo B) legato C) marcato D) portato
A) forte, ki je sledilo pianu B) piano, ki je sledilo fortu C) mezzo forte, kar pomeni zmerno glasno D) sforzando
A) pianissimo (pp) B) mezzo piano (mp) C) fortississimo (ffff) D) sforzando (sfz)
A) mezzo forte (mf) B) sforzando (sfz) C) forte (f) D) piano (p)
A) nepoenaden zmanjšanje do nežne glasnosti B) zmerno glasna dinamika C) močan začetek z nenadnim zmanjšanjem D) postopoma naraščajoča glasnost
A) legato B) staccato C) tenuto D) marcato
A) Ena melodična linija z ritmično spremljavo. B) Več neodvisnih melodij, ki se predvajajo hkrati. C) Dve glasovi, pri čemer eden izvaja osnovni ton, drugi pa melodijo. D) Akordi, ki spremljajo melodijo.
A) Ian Bent B) Adolf Bernhard Marx C) Heinrich Schenker D) David Lewin
A) Tonalni prostor. B) Dominantna operacija. C) Akordne zaporednice. D) Glasbene intervale.
A) Hierarhične relacije med glasbenimi dogodki. B) Glasbene intervale. C) Dejanska ritem glasbe. D) Akordne zaporednosti.
A) Povezave med glasbenimi elementi. B) Sestava glasbenih elementov. C) Tonalni prostori v glasbi. D) Analitične tehnike Schenkerjeve šole.
A) Heinrich Schenker B) David Lewin C) Ian Bent D) Adolf Bernhard Marx
A) Ponavljanje B) Improvizacija C) Harmonija D) Ritem
A) Naravne lestvice B) Arpegi C) Ritem D) Molni triadi
A) Instrumentacija B) Glasbena forma C) Tema D) Tempo
A) Prosta abelova grupa B) Vektorjski prostor C) Obroč D) Končno polje
A) Vpliv narave na glasbo je izključno estetske narave. B) Narava vpliva samo na biologijo, ne na glasbo. C) Narava sama po sebi je neverjetno matematična. D) Narava nima nobenega povezave z matematiko.
A) Diferencialna algebra B) Boolova algebra C) Linearna algebra D) Abstraktna algebra
A) Splošni serializem B) Dvanajsttonska tehnika C) Celoten serializem D) Večplasten serializem
A) Milton Babbitt B) Howard Hanson C) Arnold Schönberg D) Allen Forte
A) {2 5 9} B) {1 4 8} C) {0 3 7} D) {0 4 7}
A) Integralni serializem B) Splošni serializem C) Tehnika dvanajsttonskega sistema D) Post-tonalno razmišljanje
A) Dopolnitev B) Inverzija C) Analiza ritma D) Transpozicija
A) Raymond Monelle B) Roland Barthes C) Kofi Agawu D) Philip Tagg
A) Jean-Jacques Nattiez B) Eero Tarasti C) Anthony Newcomb D) Heinrich Schenker
A) Kofi Agawu B) Raymond Monelle C) Philip Tagg D) Roland Barthes
A) Leonard B. Meyer B) Anthony Newcomb C) Kofi Agawu D) Philip Tagg
A) Približno 25 B) 100 C) 10 D) 50
A) Vse razen disertacije (doktorska naloga) B) Član upravnega odbora C) Napredna diploma prvostopenke D) Delegat akademskega odbora
A) Gesellschaft für Musiktheorie B) Društvo za glasbeno teorijo C) Société d'Analyse musicale D) Vereniging voor Muziektheorie
A) Kofi Agawu B) Raymond Monelle C) Jean-Jacques Nattiez D) Robert Hatten |