A) Akord B) Lestvica C) Interval D) Ključ
A) Interval B) Harmonija C) Triad D) Octave
A) Sharp B) Naravni C) Ravna stran D) Dvojno ostrenje
A) Mediant B) Prevladujoča C) Tonik D) Subdominantni
A) Naravni B) Sharp C) Ravna stran D) Dvojno stanovanje
A) Orkestracija B) Transpozicija C) Sinkopiranje D) Intonacija
A) Prikaži spremembe tempa B) Označimo dinamiko C) Navedite ključ dela D) Navedite časovni podpis
A) Ritem B) Dinamika C) Pitch D) Tempo
A) Ritardando B) Decrescendo C) Diminuendo D) Crescendo
A) Razumevanje glasbenega zapisa, proučevanje pogledov znanstvenikov o glasbi od antike do danes in opredelitev procesov v muzikologiji. B) Preučevanje sistemov intonacije, metod komponiranja in praktičnih vidikov izvedbe. C) Analiza posameznih del, primerjava glasbenih nastopov in proučevanje zgodovinskih glasbil. D) Raziskovanje elektronske produkcije zvoka, tehnik improvizacije in metod orkestracije.
A) Začenja se z osnovnimi elementi, namesto posameznih del ali izvedb. B) Preučuje samo sodobno glasbo, pri čemer zanemari zgodovinske perspektive. C) Poudarja improvizacijo nad metodami komponiranja. D) Osredotoča se na ustvarjanje zvoka z uporabo elektronskih naprav, namesto na tradicionalne instrumente.
A) Študij proizvodnje elektronskega zvoka. B) Samo pisna dela o glasbeni notaciji. C) Primerjalna analiza različnih glasbenih kultur. D) Metode in koncepti, ki jih skladatelji in glasbeniki uporabljajo pri ustvarjanju in izvedbi glasbe.
A) Izobrazba iz področja glasbene akustike, izključno. B) Univerzitetna izobrazba, običajno na magistrski ali doktorat stopnji. C) Izkušnje z izdelavo elektronskega zvoka. D) Samo praktične izkušnje z izvajanjem glasbe.
A) Samo opisne in statistične metode. B) Predvsem tehnike improvizacije. C) Matematika, grafična analiza in zahodna glasbena notacija. D) Izključno primerjalna analiza.
A) Oseba, ki raziskuje ali poučuje glasbeno teorijo. B) Skladatelj, specializiran za ustvarjanje elektronskih zvokov. C) Posameznik, ki se ukvarja izključno z akustiko glasbe. D) Oseba, ki izvaja samo glasbo.
A) Mezopotamija B) Egipt C) Rim D) Grčija
A) Glinene tablice B) Kovinske plošče C) Papirusni zvitki D) Kamnite reliefi
A) Pred 1500 pr. n. št. B) Pred 200 n. št. C) Pred 1000 pr. n. št. D) Pred 500 pr. n. št.
A) Herodot B) Platon C) Sam Mirelman D) Aristotel
A) Število not v lestvici. B) Število glasbenih modalnosti. C) Pentatonična lestvica, ki uporablja predvsem lestvico s petimi notami. D) Število glasbenih instrumentov.
A) Shierlü B) Ton feniksa C) Huangzhong, 'rumeni zvon' D) Lülü
A) Aristoksen B) Nikomah iz Gerase C) Ptolemaj D) Kleonides
A) Aristoksen B) Ptolemaios (Πτολεμαίος), Klavdij C) Nikomah iz Gerase D) Porfirij
A) 4. stoletje našega štetja ali kasneje B) 3. ali 4. stoletje našega štetja C) 2. stoletje našega štetja D) 100–150 našega štetja
A) Harmonični elementi B) Harmonični uvod C) Uvod v harmonijo D) Uvod v umetnost glasbe
A) Porfirij B) Aristoksen C) Bacchius Geron D) Nikomah iz Gerase
A) 4. stoletje – 5. stoletje našega štetja B) 100–150 našega štetja C) 2. stoletje našega štetja D) 3. ali 4. stoletje našega štetja
A) okoli 232–233 – okoli 305 n. št. B) 428–347 pr. n. št. C) 127–148 n. št. D) 100–150 n. št.
A) Erhu B) Pipa C) Dizi D) Guzheng
A) Safi al-Din al-Urmawi B) Boethius C) Abū Yūsuf Ya'qūb al-Kindi D) al-Fārābi
A) Zgodovina, izvori in razvoj arabskega glasbenstva B) Zamzama e wahdat-i-mῡsῑqῑ C) Petje po notah D) Arabska glasba
A) Nobena od zgornjih možnosti B) Števan Thomas Symmes C) Baron Francois Rodolphe d'Erlanger D) Bāqiyā Nāyinῑ
A) Solfež 'ti, do, re' B) Nobena od zgornjih možnosti C) Solfež 'do, re, mi' D) Solfež 'fa, sol, la'
A) Pastor Thomas Symmes B) Nobena od zgornjih možnosti C) Baron Francois Rodolphe d'Erlanger D) Bāqiyā Nāyinῑ
A) 1720 B) 1750 C) 1900 D) 1800
A) Renesansa B) Baročno obdobje C) 19. stoletje D) 1750–1900
A) Afriške kulture B) Centralnoazijske kulture C) Bližnjevzhodne kulture D) Evropske kulture
A) Tretji B) Unison (enoglasje) C) Kvinta D) Oktave
A) 432 Hz B) 440 Hz C) 450 Hz D) 435 Hz
A) Dvanajst B) Osem C) Sedem D) Petnajst
A) Mala tercija B) Oktave C) Polton D) Celotni ton
A) Johann Sebastian Bach B) Claude Debussy C) Ludwig van Beethoven D) Arnold Schönberg
A) Sinkopa B) Poliritmija C) Homofonija D) Monofonija
A) Glasnost B) Kontekst C) Tempo D) Instrumentacija
A) Homofonija B) Poliritmija C) Sinkopa D) Monofonija
A) Gama B) Melodija C) Ritem D) Akord
A) Progresije B) Sekvence C) Triade D) Inverzije
A) Melodijska linija B) Sekvenca arpeggia C) Zaporedje akordov D) Vzorčec lestvice
A) Harmonija B) Melodija C) Kontrapunkt D) Polifonija
A) Polifonija B) Harmonija C) Melodija D) Kontrapunkt
A) Obdobje klasične glasbe B) Vse od zgoraj C) Baročna glasba D) Jazz harmonija
A) Razširjen akord B) Primarni akord C) Osnovni akord D) Preprost akord
A) Melodične linije B) Ritemski vzorci C) Harmonične progresije D) Rimske številke
A) Homofonija B) Monofonija C) Polifonija D) Kontrapunkt
A) Harmonija B) Tekstura C) Akordi D) Melodija
A) Barva B) Glasnost C) Ritem D) Višina
A) Visoko, nizko, ostro, ploščato B) Svetlo, temno, visokotonovno, itd. C) Hitro, počasi, glasno, tiho D) Majorska, minorska, velika septima
A) Dolce B) Cuivre C) Marcato D) Sul tasto
A) Decrescendo (>) - postopoma padajoča glasnost B) Crescendo (<) - postopoma naraščajoča glasnost C) Marcato (^) - poudarjeno D) Staccato (.) - kratko, odcepljeno
A) sforzando (sfz) B) forte (f) C) piano (p) D) mezzo piano (mp)
A) legato B) staccatissimo C) tenuto D) marcato
A) pianissississimo (pppp) B) sforzando (sfz) C) forte (f) D) mezzo forte (mf)
A) tenuto B) legato C) staccato D) spiccato
A) legato B) portato C) staccatissimo D) marcato
A) mezzo forte, kar pomeni zmerno glasno B) sforzando C) forte, ki je sledilo pianu D) piano, ki je sledilo fortu
A) mezzo piano (mp) B) sforzando (sfz) C) pianissimo (pp) D) fortississimo (ffff)
A) mezzo forte (mf) B) piano (p) C) forte (f) D) sforzando (sfz)
A) nepoenaden zmanjšanje do nežne glasnosti B) postopoma naraščajoča glasnost C) zmerno glasna dinamika D) močan začetek z nenadnim zmanjšanjem
A) staccato B) legato C) marcato D) tenuto
A) Več neodvisnih melodij, ki se predvajajo hkrati. B) Ena melodična linija z ritmično spremljavo. C) Dve glasovi, pri čemer eden izvaja osnovni ton, drugi pa melodijo. D) Akordi, ki spremljajo melodijo.
A) Ian Bent B) David Lewin C) Heinrich Schenker D) Adolf Bernhard Marx
A) Tonalni prostor. B) Dominantna operacija. C) Glasbene intervale. D) Akordne zaporednice.
A) Akordne zaporednosti. B) Dejanska ritem glasbe. C) Glasbene intervale. D) Hierarhične relacije med glasbenimi dogodki.
A) Analitične tehnike Schenkerjeve šole. B) Sestava glasbenih elementov. C) Tonalni prostori v glasbi. D) Povezave med glasbenimi elementi.
A) Heinrich Schenker B) David Lewin C) Ian Bent D) Adolf Bernhard Marx
A) Harmonija B) Ponavljanje C) Ritem D) Improvizacija
A) Molni triadi B) Ritem C) Arpegi D) Naravne lestvice
A) Glasbena forma B) Instrumentacija C) Tempo D) Tema
A) Končno polje B) Obroč C) Prosta abelova grupa D) Vektorjski prostor
A) Narava vpliva samo na biologijo, ne na glasbo. B) Narava nima nobenega povezave z matematiko. C) Vpliv narave na glasbo je izključno estetske narave. D) Narava sama po sebi je neverjetno matematična.
A) Diferencialna algebra B) Boolova algebra C) Abstraktna algebra D) Linearna algebra
A) Splošni serializem B) Dvanajsttonska tehnika C) Večplasten serializem D) Celoten serializem
A) Milton Babbitt B) Arnold Schönberg C) Howard Hanson D) Allen Forte
A) {1 4 8} B) {0 4 7} C) {2 5 9} D) {0 3 7}
A) Splošni serializem B) Integralni serializem C) Tehnika dvanajsttonskega sistema D) Post-tonalno razmišljanje
A) Inverzija B) Analiza ritma C) Dopolnitev D) Transpozicija
A) Philip Tagg B) Raymond Monelle C) Kofi Agawu D) Roland Barthes
A) Eero Tarasti B) Heinrich Schenker C) Jean-Jacques Nattiez D) Anthony Newcomb
A) Roland Barthes B) Kofi Agawu C) Philip Tagg D) Raymond Monelle
A) Kofi Agawu B) Leonard B. Meyer C) Anthony Newcomb D) Philip Tagg
A) 10 B) Približno 25 C) 50 D) 100
A) Napredna diploma prvostopenke B) Član upravnega odbora C) Delegat akademskega odbora D) Vse razen disertacije (doktorska naloga)
A) Société d'Analyse musicale B) Društvo za glasbeno teorijo C) Vereniging voor Muziektheorie D) Gesellschaft für Musiktheorie
A) Jean-Jacques Nattiez B) Raymond Monelle C) Kofi Agawu D) Robert Hatten |