A) Interval B) Akord C) Ključ D) Lestvica
A) Octave B) Interval C) Triad D) Harmonija
A) Naravni B) Ravna stran C) Sharp D) Dvojno ostrenje
A) Tonik B) Mediant C) Prevladujoča D) Subdominantni
A) Dvojno stanovanje B) Sharp C) Ravna stran D) Naravni
A) Sinkopiranje B) Transpozicija C) Intonacija D) Orkestracija
A) Označimo dinamiko B) Prikaži spremembe tempa C) Navedite ključ dela D) Navedite časovni podpis
A) Pitch B) Ritem C) Tempo D) Dinamika
A) Decrescendo B) Diminuendo C) Crescendo D) Ritardando
A) Razumevanje glasbenega zapisa, proučevanje pogledov znanstvenikov o glasbi od antike do danes in opredelitev procesov v muzikologiji. B) Raziskovanje elektronske produkcije zvoka, tehnik improvizacije in metod orkestracije. C) Preučevanje sistemov intonacije, metod komponiranja in praktičnih vidikov izvedbe. D) Analiza posameznih del, primerjava glasbenih nastopov in proučevanje zgodovinskih glasbil.
A) Osredotoča se na ustvarjanje zvoka z uporabo elektronskih naprav, namesto na tradicionalne instrumente. B) Začenja se z osnovnimi elementi, namesto posameznih del ali izvedb. C) Poudarja improvizacijo nad metodami komponiranja. D) Preučuje samo sodobno glasbo, pri čemer zanemari zgodovinske perspektive.
A) Metode in koncepti, ki jih skladatelji in glasbeniki uporabljajo pri ustvarjanju in izvedbi glasbe. B) Samo pisna dela o glasbeni notaciji. C) Študij proizvodnje elektronskega zvoka. D) Primerjalna analiza različnih glasbenih kultur.
A) Univerzitetna izobrazba, običajno na magistrski ali doktorat stopnji. B) Samo praktične izkušnje z izvajanjem glasbe. C) Izkušnje z izdelavo elektronskega zvoka. D) Izobrazba iz področja glasbene akustike, izključno.
A) Izključno primerjalna analiza. B) Matematika, grafična analiza in zahodna glasbena notacija. C) Predvsem tehnike improvizacije. D) Samo opisne in statistične metode.
A) Oseba, ki izvaja samo glasbo. B) Posameznik, ki se ukvarja izključno z akustiko glasbe. C) Oseba, ki raziskuje ali poučuje glasbeno teorijo. D) Skladatelj, specializiran za ustvarjanje elektronskih zvokov.
A) Grčija B) Egipt C) Mezopotamija D) Rim
A) Kamnite reliefi B) Glinene tablice C) Kovinske plošče D) Papirusni zvitki
A) Pred 1500 pr. n. št. B) Pred 500 pr. n. št. C) Pred 200 n. št. D) Pred 1000 pr. n. št.
A) Platon B) Herodot C) Aristotel D) Sam Mirelman
A) Pentatonična lestvica, ki uporablja predvsem lestvico s petimi notami. B) Število glasbenih instrumentov. C) Število glasbenih modalnosti. D) Število not v lestvici.
A) Lülü B) Ton feniksa C) Huangzhong, 'rumeni zvon' D) Shierlü
A) Aristoksen B) Kleonides C) Nikomah iz Gerase D) Ptolemaj
A) Ptolemaios (Πτολεμαίος), Klavdij B) Aristoksen C) Porfirij D) Nikomah iz Gerase
A) 3. ali 4. stoletje našega štetja B) 2. stoletje našega štetja C) 4. stoletje našega štetja ali kasneje D) 100–150 našega štetja
A) Harmonični elementi B) Uvod v umetnost glasbe C) Uvod v harmonijo D) Harmonični uvod
A) Bacchius Geron B) Nikomah iz Gerase C) Aristoksen D) Porfirij
A) 2. stoletje našega štetja B) 3. ali 4. stoletje našega štetja C) 100–150 našega štetja D) 4. stoletje – 5. stoletje našega štetja
A) 100–150 n. št. B) 127–148 n. št. C) okoli 232–233 – okoli 305 n. št. D) 428–347 pr. n. št.
A) Dizi B) Guzheng C) Pipa D) Erhu
A) Boethius B) Abū Yūsuf Ya'qūb al-Kindi C) Safi al-Din al-Urmawi D) al-Fārābi
A) Petje po notah B) Zamzama e wahdat-i-mῡsῑqῑ C) Arabska glasba D) Zgodovina, izvori in razvoj arabskega glasbenstva
A) Nobena od zgornjih možnosti B) Števan Thomas Symmes C) Baron Francois Rodolphe d'Erlanger D) Bāqiyā Nāyinῑ
A) Solfež 'fa, sol, la' B) Nobena od zgornjih možnosti C) Solfež 'ti, do, re' D) Solfež 'do, re, mi'
A) Bāqiyā Nāyinῑ B) Nobena od zgornjih možnosti C) Baron Francois Rodolphe d'Erlanger D) Pastor Thomas Symmes
A) 1720 B) 1900 C) 1750 D) 1800
A) 19. stoletje B) Baročno obdobje C) Renesansa D) 1750–1900
A) Centralnoazijske kulture B) Afriške kulture C) Bližnjevzhodne kulture D) Evropske kulture
A) Tretji B) Oktave C) Unison (enoglasje) D) Kvinta
A) 435 Hz B) 432 Hz C) 440 Hz D) 450 Hz
A) Dvanajst B) Sedem C) Petnajst D) Osem
A) Celotni ton B) Polton C) Mala tercija D) Oktave
A) Ludwig van Beethoven B) Arnold Schönberg C) Johann Sebastian Bach D) Claude Debussy
A) Sinkopa B) Homofonija C) Monofonija D) Poliritmija
A) Instrumentacija B) Tempo C) Glasnost D) Kontekst
A) Sinkopa B) Poliritmija C) Homofonija D) Monofonija
A) Akord B) Melodija C) Gama D) Ritem
A) Sekvence B) Progresije C) Triade D) Inverzije
A) Vzorčec lestvice B) Zaporedje akordov C) Sekvenca arpeggia D) Melodijska linija
A) Melodija B) Kontrapunkt C) Polifonija D) Harmonija
A) Harmonija B) Kontrapunkt C) Polifonija D) Melodija
A) Vse od zgoraj B) Jazz harmonija C) Obdobje klasične glasbe D) Baročna glasba
A) Osnovni akord B) Primarni akord C) Preprost akord D) Razširjen akord
A) Rimske številke B) Harmonične progresije C) Melodične linije D) Ritemski vzorci
A) Homofonija B) Polifonija C) Monofonija D) Kontrapunkt
A) Harmonija B) Tekstura C) Melodija D) Akordi
A) Barva B) Glasnost C) Višina D) Ritem
A) Hitro, počasi, glasno, tiho B) Visoko, nizko, ostro, ploščato C) Svetlo, temno, visokotonovno, itd. D) Majorska, minorska, velika septima
A) Sul tasto B) Dolce C) Marcato D) Cuivre
A) Marcato (^) - poudarjeno B) Crescendo (<) - postopoma naraščajoča glasnost C) Staccato (.) - kratko, odcepljeno D) Decrescendo (>) - postopoma padajoča glasnost
A) forte (f) B) mezzo piano (mp) C) piano (p) D) sforzando (sfz)
A) legato B) tenuto C) marcato D) staccatissimo
A) mezzo forte (mf) B) pianissississimo (pppp) C) sforzando (sfz) D) forte (f)
A) legato B) spiccato C) tenuto D) staccato
A) staccatissimo B) marcato C) legato D) portato
A) sforzando B) mezzo forte, kar pomeni zmerno glasno C) piano, ki je sledilo fortu D) forte, ki je sledilo pianu
A) fortississimo (ffff) B) sforzando (sfz) C) pianissimo (pp) D) mezzo piano (mp)
A) mezzo forte (mf) B) forte (f) C) piano (p) D) sforzando (sfz)
A) močan začetek z nenadnim zmanjšanjem B) nepoenaden zmanjšanje do nežne glasnosti C) zmerno glasna dinamika D) postopoma naraščajoča glasnost
A) legato B) staccato C) marcato D) tenuto
A) Ena melodična linija z ritmično spremljavo. B) Akordi, ki spremljajo melodijo. C) Dve glasovi, pri čemer eden izvaja osnovni ton, drugi pa melodijo. D) Več neodvisnih melodij, ki se predvajajo hkrati.
A) Adolf Bernhard Marx B) Heinrich Schenker C) Ian Bent D) David Lewin
A) Tonalni prostor. B) Glasbene intervale. C) Akordne zaporednice. D) Dominantna operacija.
A) Akordne zaporednosti. B) Glasbene intervale. C) Hierarhične relacije med glasbenimi dogodki. D) Dejanska ritem glasbe.
A) Analitične tehnike Schenkerjeve šole. B) Sestava glasbenih elementov. C) Povezave med glasbenimi elementi. D) Tonalni prostori v glasbi.
A) Heinrich Schenker B) David Lewin C) Ian Bent D) Adolf Bernhard Marx
A) Harmonija B) Ponavljanje C) Improvizacija D) Ritem
A) Naravne lestvice B) Ritem C) Arpegi D) Molni triadi
A) Tempo B) Tema C) Instrumentacija D) Glasbena forma
A) Končno polje B) Vektorjski prostor C) Obroč D) Prosta abelova grupa
A) Narava nima nobenega povezave z matematiko. B) Vpliv narave na glasbo je izključno estetske narave. C) Narava sama po sebi je neverjetno matematična. D) Narava vpliva samo na biologijo, ne na glasbo.
A) Linearna algebra B) Boolova algebra C) Abstraktna algebra D) Diferencialna algebra
A) Splošni serializem B) Celoten serializem C) Večplasten serializem D) Dvanajsttonska tehnika
A) Milton Babbitt B) Allen Forte C) Howard Hanson D) Arnold Schönberg
A) {1 4 8} B) {2 5 9} C) {0 3 7} D) {0 4 7}
A) Tehnika dvanajsttonskega sistema B) Post-tonalno razmišljanje C) Integralni serializem D) Splošni serializem
A) Dopolnitev B) Transpozicija C) Inverzija D) Analiza ritma
A) Raymond Monelle B) Kofi Agawu C) Roland Barthes D) Philip Tagg
A) Heinrich Schenker B) Anthony Newcomb C) Jean-Jacques Nattiez D) Eero Tarasti
A) Philip Tagg B) Kofi Agawu C) Roland Barthes D) Raymond Monelle
A) Anthony Newcomb B) Kofi Agawu C) Leonard B. Meyer D) Philip Tagg
A) 50 B) 10 C) 100 D) Približno 25
A) Vse razen disertacije (doktorska naloga) B) Delegat akademskega odbora C) Napredna diploma prvostopenke D) Član upravnega odbora
A) Gesellschaft für Musiktheorie B) Vereniging voor Muziektheorie C) Društvo za glasbeno teorijo D) Société d'Analyse musicale
A) Raymond Monelle B) Kofi Agawu C) Jean-Jacques Nattiez D) Robert Hatten |