A) Ključ B) Lestvica C) Interval D) Akord
A) Interval B) Triad C) Harmonija D) Octave
A) Naravni B) Sharp C) Dvojno ostrenje D) Ravna stran
A) Prevladujoča B) Tonik C) Mediant D) Subdominantni
A) Sharp B) Naravni C) Dvojno stanovanje D) Ravna stran
A) Orkestracija B) Sinkopiranje C) Transpozicija D) Intonacija
A) Navedite časovni podpis B) Označimo dinamiko C) Prikaži spremembe tempa D) Navedite ključ dela
A) Ritem B) Dinamika C) Tempo D) Pitch
A) Diminuendo B) Crescendo C) Decrescendo D) Ritardando
A) Analiza posameznih del, primerjava glasbenih nastopov in proučevanje zgodovinskih glasbil. B) Preučevanje sistemov intonacije, metod komponiranja in praktičnih vidikov izvedbe. C) Razumevanje glasbenega zapisa, proučevanje pogledov znanstvenikov o glasbi od antike do danes in opredelitev procesov v muzikologiji. D) Raziskovanje elektronske produkcije zvoka, tehnik improvizacije in metod orkestracije.
A) Preučuje samo sodobno glasbo, pri čemer zanemari zgodovinske perspektive. B) Začenja se z osnovnimi elementi, namesto posameznih del ali izvedb. C) Osredotoča se na ustvarjanje zvoka z uporabo elektronskih naprav, namesto na tradicionalne instrumente. D) Poudarja improvizacijo nad metodami komponiranja.
A) Študij proizvodnje elektronskega zvoka. B) Metode in koncepti, ki jih skladatelji in glasbeniki uporabljajo pri ustvarjanju in izvedbi glasbe. C) Samo pisna dela o glasbeni notaciji. D) Primerjalna analiza različnih glasbenih kultur.
A) Izkušnje z izdelavo elektronskega zvoka. B) Izobrazba iz področja glasbene akustike, izključno. C) Univerzitetna izobrazba, običajno na magistrski ali doktorat stopnji. D) Samo praktične izkušnje z izvajanjem glasbe.
A) Izključno primerjalna analiza. B) Samo opisne in statistične metode. C) Matematika, grafična analiza in zahodna glasbena notacija. D) Predvsem tehnike improvizacije.
A) Skladatelj, specializiran za ustvarjanje elektronskih zvokov. B) Oseba, ki raziskuje ali poučuje glasbeno teorijo. C) Posameznik, ki se ukvarja izključno z akustiko glasbe. D) Oseba, ki izvaja samo glasbo.
A) Grčija B) Rim C) Egipt D) Mezopotamija
A) Glinene tablice B) Kovinske plošče C) Papirusni zvitki D) Kamnite reliefi
A) Pred 1000 pr. n. št. B) Pred 1500 pr. n. št. C) Pred 500 pr. n. št. D) Pred 200 n. št.
A) Herodot B) Sam Mirelman C) Platon D) Aristotel
A) Število not v lestvici. B) Število glasbenih modalnosti. C) Število glasbenih instrumentov. D) Pentatonična lestvica, ki uporablja predvsem lestvico s petimi notami.
A) Ton feniksa B) Huangzhong, 'rumeni zvon' C) Shierlü D) Lülü
A) Ptolemaj B) Aristoksen C) Nikomah iz Gerase D) Kleonides
A) Nikomah iz Gerase B) Ptolemaios (Πτολεμαίος), Klavdij C) Aristoksen D) Porfirij
A) 3. ali 4. stoletje našega štetja B) 4. stoletje našega štetja ali kasneje C) 2. stoletje našega štetja D) 100–150 našega štetja
A) Uvod v umetnost glasbe B) Harmonični elementi C) Uvod v harmonijo D) Harmonični uvod
A) Porfirij B) Aristoksen C) Nikomah iz Gerase D) Bacchius Geron
A) 2. stoletje našega štetja B) 100–150 našega štetja C) 3. ali 4. stoletje našega štetja D) 4. stoletje – 5. stoletje našega štetja
A) okoli 232–233 – okoli 305 n. št. B) 127–148 n. št. C) 100–150 n. št. D) 428–347 pr. n. št.
A) Dizi B) Pipa C) Guzheng D) Erhu
A) Boethius B) Safi al-Din al-Urmawi C) Abū Yūsuf Ya'qūb al-Kindi D) al-Fārābi
A) Petje po notah B) Zgodovina, izvori in razvoj arabskega glasbenstva C) Arabska glasba D) Zamzama e wahdat-i-mῡsῑqῑ
A) Števan Thomas Symmes B) Baron Francois Rodolphe d'Erlanger C) Nobena od zgornjih možnosti D) Bāqiyā Nāyinῑ
A) Nobena od zgornjih možnosti B) Solfež 'ti, do, re' C) Solfež 'do, re, mi' D) Solfež 'fa, sol, la'
A) Baron Francois Rodolphe d'Erlanger B) Nobena od zgornjih možnosti C) Bāqiyā Nāyinῑ D) Pastor Thomas Symmes
A) 1720 B) 1800 C) 1900 D) 1750
A) 1750–1900 B) Baročno obdobje C) Renesansa D) 19. stoletje
A) Centralnoazijske kulture B) Afriške kulture C) Evropske kulture D) Bližnjevzhodne kulture
A) Unison (enoglasje) B) Tretji C) Kvinta D) Oktave
A) 435 Hz B) 432 Hz C) 450 Hz D) 440 Hz
A) Sedem B) Dvanajst C) Osem D) Petnajst
A) Oktave B) Mala tercija C) Celotni ton D) Polton
A) Arnold Schönberg B) Claude Debussy C) Johann Sebastian Bach D) Ludwig van Beethoven
A) Sinkopa B) Monofonija C) Homofonija D) Poliritmija
A) Tempo B) Instrumentacija C) Glasnost D) Kontekst
A) Poliritmija B) Monofonija C) Homofonija D) Sinkopa
A) Ritem B) Akord C) Gama D) Melodija
A) Inverzije B) Sekvence C) Triade D) Progresije
A) Sekvenca arpeggia B) Melodijska linija C) Vzorčec lestvice D) Zaporedje akordov
A) Harmonija B) Melodija C) Polifonija D) Kontrapunkt
A) Harmonija B) Kontrapunkt C) Polifonija D) Melodija
A) Baročna glasba B) Obdobje klasične glasbe C) Vse od zgoraj D) Jazz harmonija
A) Preprost akord B) Primarni akord C) Osnovni akord D) Razširjen akord
A) Ritemski vzorci B) Melodične linije C) Harmonične progresije D) Rimske številke
A) Monofonija B) Polifonija C) Kontrapunkt D) Homofonija
A) Melodija B) Akordi C) Tekstura D) Harmonija
A) Barva B) Ritem C) Višina D) Glasnost
A) Visoko, nizko, ostro, ploščato B) Majorska, minorska, velika septima C) Hitro, počasi, glasno, tiho D) Svetlo, temno, visokotonovno, itd.
A) Cuivre B) Dolce C) Sul tasto D) Marcato
A) Staccato (.) - kratko, odcepljeno B) Decrescendo (>) - postopoma padajoča glasnost C) Crescendo (<) - postopoma naraščajoča glasnost D) Marcato (^) - poudarjeno
A) piano (p) B) mezzo piano (mp) C) sforzando (sfz) D) forte (f)
A) marcato B) tenuto C) staccatissimo D) legato
A) mezzo forte (mf) B) sforzando (sfz) C) pianissississimo (pppp) D) forte (f)
A) spiccato B) legato C) tenuto D) staccato
A) legato B) portato C) staccatissimo D) marcato
A) forte, ki je sledilo pianu B) mezzo forte, kar pomeni zmerno glasno C) sforzando D) piano, ki je sledilo fortu
A) sforzando (sfz) B) mezzo piano (mp) C) fortississimo (ffff) D) pianissimo (pp)
A) forte (f) B) mezzo forte (mf) C) piano (p) D) sforzando (sfz)
A) nepoenaden zmanjšanje do nežne glasnosti B) močan začetek z nenadnim zmanjšanjem C) zmerno glasna dinamika D) postopoma naraščajoča glasnost
A) legato B) marcato C) tenuto D) staccato
A) Več neodvisnih melodij, ki se predvajajo hkrati. B) Ena melodična linija z ritmično spremljavo. C) Dve glasovi, pri čemer eden izvaja osnovni ton, drugi pa melodijo. D) Akordi, ki spremljajo melodijo.
A) Heinrich Schenker B) Ian Bent C) Adolf Bernhard Marx D) David Lewin
A) Tonalni prostor. B) Dominantna operacija. C) Glasbene intervale. D) Akordne zaporednice.
A) Dejanska ritem glasbe. B) Hierarhične relacije med glasbenimi dogodki. C) Glasbene intervale. D) Akordne zaporednosti.
A) Tonalni prostori v glasbi. B) Sestava glasbenih elementov. C) Povezave med glasbenimi elementi. D) Analitične tehnike Schenkerjeve šole.
A) David Lewin B) Ian Bent C) Heinrich Schenker D) Adolf Bernhard Marx
A) Harmonija B) Improvizacija C) Ritem D) Ponavljanje
A) Arpegi B) Naravne lestvice C) Molni triadi D) Ritem
A) Tempo B) Instrumentacija C) Glasbena forma D) Tema
A) Obroč B) Prosta abelova grupa C) Vektorjski prostor D) Končno polje
A) Narava sama po sebi je neverjetno matematična. B) Narava vpliva samo na biologijo, ne na glasbo. C) Narava nima nobenega povezave z matematiko. D) Vpliv narave na glasbo je izključno estetske narave.
A) Linearna algebra B) Boolova algebra C) Abstraktna algebra D) Diferencialna algebra
A) Večplasten serializem B) Dvanajsttonska tehnika C) Celoten serializem D) Splošni serializem
A) Howard Hanson B) Arnold Schönberg C) Milton Babbitt D) Allen Forte
A) {0 4 7} B) {1 4 8} C) {2 5 9} D) {0 3 7}
A) Splošni serializem B) Integralni serializem C) Post-tonalno razmišljanje D) Tehnika dvanajsttonskega sistema
A) Transpozicija B) Dopolnitev C) Inverzija D) Analiza ritma
A) Roland Barthes B) Raymond Monelle C) Philip Tagg D) Kofi Agawu
A) Heinrich Schenker B) Anthony Newcomb C) Jean-Jacques Nattiez D) Eero Tarasti
A) Kofi Agawu B) Roland Barthes C) Philip Tagg D) Raymond Monelle
A) Kofi Agawu B) Leonard B. Meyer C) Philip Tagg D) Anthony Newcomb
A) 100 B) 10 C) 50 D) Približno 25
A) Napredna diploma prvostopenke B) Član upravnega odbora C) Delegat akademskega odbora D) Vse razen disertacije (doktorska naloga)
A) Vereniging voor Muziektheorie B) Société d'Analyse musicale C) Gesellschaft für Musiktheorie D) Društvo za glasbeno teorijo
A) Raymond Monelle B) Robert Hatten C) Jean-Jacques Nattiez D) Kofi Agawu |