A) Akord B) Interval C) Lestvica D) Ključ
A) Triad B) Interval C) Octave D) Harmonija
A) Ravna stran B) Naravni C) Dvojno ostrenje D) Sharp
A) Subdominantni B) Mediant C) Prevladujoča D) Tonik
A) Naravni B) Sharp C) Dvojno stanovanje D) Ravna stran
A) Transpozicija B) Sinkopiranje C) Orkestracija D) Intonacija
A) Navedite ključ dela B) Prikaži spremembe tempa C) Navedite časovni podpis D) Označimo dinamiko
A) Pitch B) Ritem C) Tempo D) Dinamika
A) Crescendo B) Diminuendo C) Decrescendo D) Ritardando
A) Analiza posameznih del, primerjava glasbenih nastopov in proučevanje zgodovinskih glasbil. B) Raziskovanje elektronske produkcije zvoka, tehnik improvizacije in metod orkestracije. C) Razumevanje glasbenega zapisa, proučevanje pogledov znanstvenikov o glasbi od antike do danes in opredelitev procesov v muzikologiji. D) Preučevanje sistemov intonacije, metod komponiranja in praktičnih vidikov izvedbe.
A) Osredotoča se na ustvarjanje zvoka z uporabo elektronskih naprav, namesto na tradicionalne instrumente. B) Preučuje samo sodobno glasbo, pri čemer zanemari zgodovinske perspektive. C) Poudarja improvizacijo nad metodami komponiranja. D) Začenja se z osnovnimi elementi, namesto posameznih del ali izvedb.
A) Študij proizvodnje elektronskega zvoka. B) Metode in koncepti, ki jih skladatelji in glasbeniki uporabljajo pri ustvarjanju in izvedbi glasbe. C) Samo pisna dela o glasbeni notaciji. D) Primerjalna analiza različnih glasbenih kultur.
A) Samo praktične izkušnje z izvajanjem glasbe. B) Izobrazba iz področja glasbene akustike, izključno. C) Izkušnje z izdelavo elektronskega zvoka. D) Univerzitetna izobrazba, običajno na magistrski ali doktorat stopnji.
A) Matematika, grafična analiza in zahodna glasbena notacija. B) Predvsem tehnike improvizacije. C) Izključno primerjalna analiza. D) Samo opisne in statistične metode.
A) Oseba, ki raziskuje ali poučuje glasbeno teorijo. B) Posameznik, ki se ukvarja izključno z akustiko glasbe. C) Skladatelj, specializiran za ustvarjanje elektronskih zvokov. D) Oseba, ki izvaja samo glasbo.
A) Mezopotamija B) Egipt C) Rim D) Grčija
A) Kovinske plošče B) Kamnite reliefi C) Papirusni zvitki D) Glinene tablice
A) Pred 1500 pr. n. št. B) Pred 500 pr. n. št. C) Pred 1000 pr. n. št. D) Pred 200 n. št.
A) Platon B) Herodot C) Sam Mirelman D) Aristotel
A) Število not v lestvici. B) Število glasbenih instrumentov. C) Pentatonična lestvica, ki uporablja predvsem lestvico s petimi notami. D) Število glasbenih modalnosti.
A) Lülü B) Huangzhong, 'rumeni zvon' C) Ton feniksa D) Shierlü
A) Aristoksen B) Kleonides C) Nikomah iz Gerase D) Ptolemaj
A) Aristoksen B) Porfirij C) Ptolemaios (Πτολεμαίος), Klavdij D) Nikomah iz Gerase
A) 2. stoletje našega štetja B) 4. stoletje našega štetja ali kasneje C) 100–150 našega štetja D) 3. ali 4. stoletje našega štetja
A) Harmonični elementi B) Harmonični uvod C) Uvod v umetnost glasbe D) Uvod v harmonijo
A) Aristoksen B) Porfirij C) Nikomah iz Gerase D) Bacchius Geron
A) 4. stoletje – 5. stoletje našega štetja B) 100–150 našega štetja C) 2. stoletje našega štetja D) 3. ali 4. stoletje našega štetja
A) 428–347 pr. n. št. B) 127–148 n. št. C) okoli 232–233 – okoli 305 n. št. D) 100–150 n. št.
A) Erhu B) Dizi C) Guzheng D) Pipa
A) Abū Yūsuf Ya'qūb al-Kindi B) Safi al-Din al-Urmawi C) al-Fārābi D) Boethius
A) Petje po notah B) Arabska glasba C) Zamzama e wahdat-i-mῡsῑqῑ D) Zgodovina, izvori in razvoj arabskega glasbenstva
A) Bāqiyā Nāyinῑ B) Števan Thomas Symmes C) Nobena od zgornjih možnosti D) Baron Francois Rodolphe d'Erlanger
A) Solfež 'do, re, mi' B) Solfež 'fa, sol, la' C) Nobena od zgornjih možnosti D) Solfež 'ti, do, re'
A) Bāqiyā Nāyinῑ B) Nobena od zgornjih možnosti C) Baron Francois Rodolphe d'Erlanger D) Pastor Thomas Symmes
A) 1900 B) 1800 C) 1750 D) 1720
A) 1750–1900 B) Renesansa C) Baročno obdobje D) 19. stoletje
A) Centralnoazijske kulture B) Afriške kulture C) Bližnjevzhodne kulture D) Evropske kulture
A) Kvinta B) Unison (enoglasje) C) Oktave D) Tretji
A) 450 Hz B) 435 Hz C) 440 Hz D) 432 Hz
A) Petnajst B) Osem C) Dvanajst D) Sedem
A) Oktave B) Mala tercija C) Polton D) Celotni ton
A) Ludwig van Beethoven B) Johann Sebastian Bach C) Claude Debussy D) Arnold Schönberg
A) Monofonija B) Sinkopa C) Poliritmija D) Homofonija
A) Instrumentacija B) Tempo C) Glasnost D) Kontekst
A) Poliritmija B) Monofonija C) Homofonija D) Sinkopa
A) Ritem B) Gama C) Melodija D) Akord
A) Inverzije B) Sekvence C) Progresije D) Triade
A) Sekvenca arpeggia B) Vzorčec lestvice C) Melodijska linija D) Zaporedje akordov
A) Melodija B) Harmonija C) Kontrapunkt D) Polifonija
A) Harmonija B) Melodija C) Polifonija D) Kontrapunkt
A) Vse od zgoraj B) Jazz harmonija C) Baročna glasba D) Obdobje klasične glasbe
A) Preprost akord B) Osnovni akord C) Primarni akord D) Razširjen akord
A) Melodične linije B) Harmonične progresije C) Ritemski vzorci D) Rimske številke
A) Homofonija B) Polifonija C) Monofonija D) Kontrapunkt
A) Tekstura B) Harmonija C) Akordi D) Melodija
A) Glasnost B) Barva C) Višina D) Ritem
A) Hitro, počasi, glasno, tiho B) Svetlo, temno, visokotonovno, itd. C) Visoko, nizko, ostro, ploščato D) Majorska, minorska, velika septima
A) Cuivre B) Marcato C) Sul tasto D) Dolce
A) Crescendo (<) - postopoma naraščajoča glasnost B) Marcato (^) - poudarjeno C) Staccato (.) - kratko, odcepljeno D) Decrescendo (>) - postopoma padajoča glasnost
A) mezzo piano (mp) B) sforzando (sfz) C) piano (p) D) forte (f)
A) legato B) staccatissimo C) marcato D) tenuto
A) sforzando (sfz) B) forte (f) C) pianissississimo (pppp) D) mezzo forte (mf)
A) legato B) tenuto C) staccato D) spiccato
A) legato B) marcato C) staccatissimo D) portato
A) forte, ki je sledilo pianu B) sforzando C) mezzo forte, kar pomeni zmerno glasno D) piano, ki je sledilo fortu
A) sforzando (sfz) B) pianissimo (pp) C) fortississimo (ffff) D) mezzo piano (mp)
A) forte (f) B) piano (p) C) mezzo forte (mf) D) sforzando (sfz)
A) močan začetek z nenadnim zmanjšanjem B) zmerno glasna dinamika C) postopoma naraščajoča glasnost D) nepoenaden zmanjšanje do nežne glasnosti
A) legato B) tenuto C) staccato D) marcato
A) Akordi, ki spremljajo melodijo. B) Več neodvisnih melodij, ki se predvajajo hkrati. C) Dve glasovi, pri čemer eden izvaja osnovni ton, drugi pa melodijo. D) Ena melodična linija z ritmično spremljavo.
A) Heinrich Schenker B) Adolf Bernhard Marx C) Ian Bent D) David Lewin
A) Glasbene intervale. B) Akordne zaporednice. C) Dominantna operacija. D) Tonalni prostor.
A) Hierarhične relacije med glasbenimi dogodki. B) Dejanska ritem glasbe. C) Glasbene intervale. D) Akordne zaporednosti.
A) Tonalni prostori v glasbi. B) Analitične tehnike Schenkerjeve šole. C) Povezave med glasbenimi elementi. D) Sestava glasbenih elementov.
A) David Lewin B) Adolf Bernhard Marx C) Heinrich Schenker D) Ian Bent
A) Harmonija B) Ritem C) Ponavljanje D) Improvizacija
A) Naravne lestvice B) Ritem C) Arpegi D) Molni triadi
A) Tempo B) Tema C) Glasbena forma D) Instrumentacija
A) Končno polje B) Vektorjski prostor C) Obroč D) Prosta abelova grupa
A) Vpliv narave na glasbo je izključno estetske narave. B) Narava sama po sebi je neverjetno matematična. C) Narava nima nobenega povezave z matematiko. D) Narava vpliva samo na biologijo, ne na glasbo.
A) Abstraktna algebra B) Linearna algebra C) Boolova algebra D) Diferencialna algebra
A) Dvanajsttonska tehnika B) Splošni serializem C) Večplasten serializem D) Celoten serializem
A) Howard Hanson B) Arnold Schönberg C) Allen Forte D) Milton Babbitt
A) {0 4 7} B) {1 4 8} C) {0 3 7} D) {2 5 9}
A) Tehnika dvanajsttonskega sistema B) Integralni serializem C) Post-tonalno razmišljanje D) Splošni serializem
A) Dopolnitev B) Transpozicija C) Inverzija D) Analiza ritma
A) Roland Barthes B) Kofi Agawu C) Philip Tagg D) Raymond Monelle
A) Jean-Jacques Nattiez B) Anthony Newcomb C) Eero Tarasti D) Heinrich Schenker
A) Roland Barthes B) Philip Tagg C) Kofi Agawu D) Raymond Monelle
A) Anthony Newcomb B) Leonard B. Meyer C) Philip Tagg D) Kofi Agawu
A) Približno 25 B) 10 C) 100 D) 50
A) Član upravnega odbora B) Napredna diploma prvostopenke C) Vse razen disertacije (doktorska naloga) D) Delegat akademskega odbora
A) Gesellschaft für Musiktheorie B) Société d'Analyse musicale C) Vereniging voor Muziektheorie D) Društvo za glasbeno teorijo
A) Kofi Agawu B) Raymond Monelle C) Robert Hatten D) Jean-Jacques Nattiez |