A) Naložbe v nepremičnine B) Obrestna mera C) Indeks zasedenosti najemnikov D) Donosnost naložbe
A) Amortizacija B) Amortizacija C) Cenitev D) Lastniški kapital
A) Mobilna hiša B) Naložbene nepremičnine C) Prosto zemljišče D) Primarno prebivališče
A) Zaplemba B) Geodetska služba C) Ocenjevanje D) Prenos
A) Posojilo z izključno obrestno mero B) Posojilo z variabilno obrestno mero C) Posojilo s fiksno obrestno mero D) Balonsko posojilo
A) Špekulacije B) Kapitalski dobiček C) Povečanje lastniškega kapitala D) Finančni vzvod
A) Upravljanje portfelja B) Analiza trga C) Vrednotenje nepremičnin D) Finančno modeliranje
A) 5% B) 30% C) 10% D) 20%
A) Denarni donos B) Stopnja kapitalizacije C) Koeficient pokritosti dolga D) Multiplikator bruto najemnine
A) Opisovanje in napovedovanje ekonomskih vzorcev ponudbe in povpraševanja. B) Osredotočanje izključno na trge stanovanjskih nepremičnin. C) Študij uporabe kmetijskih zemljišč. D) Analiziranje le urbanih ekonomskih trendov.
A) Finančna ekonomija. B) Ekonomija stanovanjskega sektorja. C) Urbana ekonomija. D) Prostorska ekonomija.
A) Lastniki, ki ne živijo v nepremičninah, ki jih kupijo. B) Najemniki, ki porabljajo bivalne storitve. C) Uporabniki, ki živijo v nepremičninah ali jih uporabljajo za poslovne namene. D) Razvijalci, ki gradijo nove nepremičnine.
A) Posredniki uporabljajo nepremičnine kot najemniki. B) Posredniki omogočajo nakup in prodajo nepremičnin. C) Posredniki pripravljajo zemljišča za gradnjo. D) Posredniki obnavljajo obstoječe nepremičnine.
A) Trajnost. B) Nemožnost premika (nepremičnin). C) Visoki stroški transakcij. D) Heterogenost.
A) Z uporabo meritev površine zemljišča. B) Izključno na podlagi lokacije. C) Glede na število zgradb. D) Glede na število enot za storitve.
A) Manj kot 1 % kupne cene. B) Fiksno 20 %, ne glede na lokacijo. C) Od 10 % do 15 % kupne cene. D) Med 1,5 % in 6 % kupne cene.
A) Ker so nepremičnine geografsko nepomljive. B) Zaradi hitrih prilagoditev trga. C) Zaradi visokih transakcijskih stroškov. D) Zaradi svoje dolgotrajnosti.
A) Takojšnje gradnje novih objektov. B) Zmanjšanje transakcijskih stroškov. C) Blago se prevaža na nove lokacije. D) Ljudje se preseljujejo v bivalne enote.
A) Zmanjšana povpraševanje po hišah v predmestjih. B) Možnost negativnih vplivov, ki so inherentni za določeno lokacijo. C) Nizki stroški iskanja. D) Enakomernost cen nepremičnin.
A) Industrijski sektor B) Kmetijski sektor C) Turistični sektor D) Sektor najemnih stanovanj
A) Seme B) Skupnosti C) Posamezniki D) Družine
A) 10% B) 31% C) 26% D) 15%
A) 8.2 B) 3.5 C) 10.5 D) 6.0
A) Z uporabo tehnik, ki zahtevajo več dela. B) Z gradnjo večnadstnih betonskih zgradb. C) Z zmanjšanjem finančnih in administrativnih stroškov. D) Z povečanjem stroškov priprave gradbišča.
A) Stroški trženja in administrativnih opravil. B) Cenovna elastičnost ponudbe. C) Pravila in predpisi za uporabo zemljišč, kot so gradbeni redi. D) Na voljo električne energije in gradbenih materialov.
A) 7% B) 10% C) 15% D) 4%
A) 31% B) 26% C) 15% D) 4%
A) 50% B) 25% C) 75% D) 98%
A) Podjetja za kreditne kartice B) Shranilnice in posojilnice C) Komercialne banke D) Zavarovalnice za življenjsko zavarovanje
A) Enocifrna številka B) Dvojna številka C) Ni bilo nobenih pomembnih sprememb D) Trojna številka
A) Industrijski kompleks B) Stanovanjske hiše C) Kmetijska zemljišča D) Poslovni objekti
A) Odpoved vseh pogojev posojila. B) Takojšna zaprta vseh premoženjskih vrednosti. C) Osebna garancija družbenih članov posojilojemalca. D) Polička kreditnega zavarovanja.
A) Regije, ki doživljajo pomemben gospodarski rast. B) Mesta, kjer se hitro razvijajo tehnologije. C) Območja, kjer so se cene stanovanj najmanj povečale. D) Urbana območja z visoko gostoto prebivalstva.
A) Ni bila ugotovljena noben pomembna povezava. B) Podpora se zmanjšuje, ko se cene stanovanj znižujejo. C) Obstaja neposredna sorazmerna povezava. D) Obstaja obratna povezava.
A) Na območjih, ki zaostajajo, je delež glasov za to stranko 10% višji. B) Ni nobene razlike v volilnih vzorcih. C) Na območjih, kjer se gospodarsko razvija, je delež glasov za to stranko 10% višji. D) Na območjih, ki zaostajajo, je delež glasov za to stranko 5% nižji.
A) V bogato družbeno skupino B) V manj zaželen družbeni položaj C) Ne v bogato, ne v manj zaželen položaj D) V srednji ali višji družbeni razred
A) 65% B) 18,4% C) 50,4% D) 35,8%
A) Danska B) Norveška C) Finska D) Švedska
A) Premoženje B) Socialna pravica C) Neoliberalizem D) Dediščina
A) Irska B) Madžarska C) Danska D) Švedska
A) Povečanje javnih programov za stanovanja. B) Posojilodajalci so lahko zasegli stanovanja od posameznikov. C) Zmanjšanje davčne olajšave za obresti na hipotekah. D) Privatizacija monetarne politike.
A) Zmanjšanje cen stanovanj. B) Povečanje števila stanovanj v javnem lastništvu. C) Zmanjšanje tujih naložb v hipoteke. D) Danski potrošniki so postali zelo zadolženi.
A) Neoliberalizem B) Socialna pravica C) Nepremičnina D) Premoženje
A) Madžarska B) Švedska C) Danska D) Irska
A) Neoliberalizem B) Socialna pravica C) Dediščina D) Premoženje
A) Zmanjšanje tujih naložb v hipoteke. B) Privatizacija vseh državnih bank. C) Povečanje programov javnega stanovanja. D) Sprememba pravil glede hipotek, ki je omogočila večjo konkurenco.
A) Banke so začele odobravati posojila, ki so bila zavarovana z nepremičninami. B) Zmanjšala se je tuja naložba v hipoteke. C) Povečalo se je število stanovanj v javnem lastništvu. D) Zmanjšala se je dolg gospodinjstev.
A) 75%. B) 25%. C) 55%. D) 10%.
A) "Paradoks lastništva nepremičnin." B) "Socialna politika: ravnovesje." C) "Dvojni učinek vzajemne povezanosti." D) "Model obratne konvergence." |