A) Obrestna mera B) Donosnost naložbe C) Naložbe v nepremičnine D) Indeks zasedenosti najemnikov
A) Lastniški kapital B) Amortizacija C) Cenitev D) Amortizacija
A) Naložbene nepremičnine B) Mobilna hiša C) Primarno prebivališče D) Prosto zemljišče
A) Zaplemba B) Prenos C) Ocenjevanje D) Geodetska služba
A) Posojilo s fiksno obrestno mero B) Balonsko posojilo C) Posojilo z variabilno obrestno mero D) Posojilo z izključno obrestno mero
A) Finančni vzvod B) Kapitalski dobiček C) Špekulacije D) Povečanje lastniškega kapitala
A) Upravljanje portfelja B) Finančno modeliranje C) Vrednotenje nepremičnin D) Analiza trga
A) 5% B) 30% C) 10% D) 20%
A) Koeficient pokritosti dolga B) Stopnja kapitalizacije C) Multiplikator bruto najemnine D) Denarni donos
A) Študij uporabe kmetijskih zemljišč. B) Osredotočanje izključno na trge stanovanjskih nepremičnin. C) Opisovanje in napovedovanje ekonomskih vzorcev ponudbe in povpraševanja. D) Analiziranje le urbanih ekonomskih trendov.
A) Finančna ekonomija. B) Ekonomija stanovanjskega sektorja. C) Prostorska ekonomija. D) Urbana ekonomija.
A) Lastniki, ki ne živijo v nepremičninah, ki jih kupijo. B) Najemniki, ki porabljajo bivalne storitve. C) Uporabniki, ki živijo v nepremičninah ali jih uporabljajo za poslovne namene. D) Razvijalci, ki gradijo nove nepremičnine.
A) Posredniki omogočajo nakup in prodajo nepremičnin. B) Posredniki obnavljajo obstoječe nepremičnine. C) Posredniki pripravljajo zemljišča za gradnjo. D) Posredniki uporabljajo nepremičnine kot najemniki.
A) Visoki stroški transakcij. B) Heterogenost. C) Trajnost. D) Nemožnost premika (nepremičnin).
A) Glede na število enot za storitve. B) Glede na število zgradb. C) Z uporabo meritev površine zemljišča. D) Izključno na podlagi lokacije.
A) Manj kot 1 % kupne cene. B) Med 1,5 % in 6 % kupne cene. C) Fiksno 20 %, ne glede na lokacijo. D) Od 10 % do 15 % kupne cene.
A) Zaradi hitrih prilagoditev trga. B) Zaradi visokih transakcijskih stroškov. C) Zaradi svoje dolgotrajnosti. D) Ker so nepremičnine geografsko nepomljive.
A) Zmanjšanje transakcijskih stroškov. B) Takojšnje gradnje novih objektov. C) Ljudje se preseljujejo v bivalne enote. D) Blago se prevaža na nove lokacije.
A) Zmanjšana povpraševanje po hišah v predmestjih. B) Enakomernost cen nepremičnin. C) Nizki stroški iskanja. D) Možnost negativnih vplivov, ki so inherentni za določeno lokacijo.
A) Industrijski sektor B) Sektor najemnih stanovanj C) Kmetijski sektor D) Turistični sektor
A) Skupnosti B) Seme C) Družine D) Posamezniki
A) 15% B) 31% C) 26% D) 10%
A) 8.2 B) 3.5 C) 10.5 D) 6.0
A) Z gradnjo večnadstnih betonskih zgradb. B) Z povečanjem stroškov priprave gradbišča. C) Z zmanjšanjem finančnih in administrativnih stroškov. D) Z uporabo tehnik, ki zahtevajo več dela.
A) Na voljo električne energije in gradbenih materialov. B) Pravila in predpisi za uporabo zemljišč, kot so gradbeni redi. C) Cenovna elastičnost ponudbe. D) Stroški trženja in administrativnih opravil.
A) 15% B) 7% C) 10% D) 4%
A) 15% B) 4% C) 26% D) 31%
A) 98% B) 50% C) 25% D) 75%
A) Shranilnice in posojilnice B) Podjetja za kreditne kartice C) Zavarovalnice za življenjsko zavarovanje D) Komercialne banke
A) Trojna številka B) Dvojna številka C) Ni bilo nobenih pomembnih sprememb D) Enocifrna številka
A) Industrijski kompleks B) Kmetijska zemljišča C) Stanovanjske hiše D) Poslovni objekti
A) Odpoved vseh pogojev posojila. B) Takojšna zaprta vseh premoženjskih vrednosti. C) Polička kreditnega zavarovanja. D) Osebna garancija družbenih članov posojilojemalca.
A) Urbana območja z visoko gostoto prebivalstva. B) Regije, ki doživljajo pomemben gospodarski rast. C) Območja, kjer so se cene stanovanj najmanj povečale. D) Mesta, kjer se hitro razvijajo tehnologije.
A) Obstaja obratna povezava. B) Podpora se zmanjšuje, ko se cene stanovanj znižujejo. C) Ni bila ugotovljena noben pomembna povezava. D) Obstaja neposredna sorazmerna povezava.
A) Na območjih, kjer se gospodarsko razvija, je delež glasov za to stranko 10% višji. B) Ni nobene razlike v volilnih vzorcih. C) Na območjih, ki zaostajajo, je delež glasov za to stranko 10% višji. D) Na območjih, ki zaostajajo, je delež glasov za to stranko 5% nižji.
A) V manj zaželen družbeni položaj B) V bogato družbeno skupino C) Ne v bogato, ne v manj zaželen položaj D) V srednji ali višji družbeni razred
A) 35,8% B) 18,4% C) 65% D) 50,4%
A) Danska B) Švedska C) Finska D) Norveška
A) Neoliberalizem B) Premoženje C) Socialna pravica D) Dediščina
A) Irska B) Švedska C) Danska D) Madžarska
A) Povečanje javnih programov za stanovanja. B) Zmanjšanje davčne olajšave za obresti na hipotekah. C) Privatizacija monetarne politike. D) Posojilodajalci so lahko zasegli stanovanja od posameznikov.
A) Zmanjšanje tujih naložb v hipoteke. B) Povečanje števila stanovanj v javnem lastništvu. C) Zmanjšanje cen stanovanj. D) Danski potrošniki so postali zelo zadolženi.
A) Nepremičnina B) Neoliberalizem C) Premoženje D) Socialna pravica
A) Danska B) Madžarska C) Švedska D) Irska
A) Dediščina B) Socialna pravica C) Premoženje D) Neoliberalizem
A) Privatizacija vseh državnih bank. B) Zmanjšanje tujih naložb v hipoteke. C) Sprememba pravil glede hipotek, ki je omogočila večjo konkurenco. D) Povečanje programov javnega stanovanja.
A) Zmanjšala se je dolg gospodinjstev. B) Zmanjšala se je tuja naložba v hipoteke. C) Banke so začele odobravati posojila, ki so bila zavarovana z nepremičninami. D) Povečalo se je število stanovanj v javnem lastništvu.
A) 10%. B) 25%. C) 55%. D) 75%.
A) "Paradoks lastništva nepremičnin." B) "Model obratne konvergence." C) "Socialna politika: ravnovesje." D) "Dvojni učinek vzajemne povezanosti." |