A) Naložbe v nepremičnine B) Obrestna mera C) Donosnost naložbe D) Indeks zasedenosti najemnikov
A) Cenitev B) Lastniški kapital C) Amortizacija D) Amortizacija
A) Prosto zemljišče B) Mobilna hiša C) Primarno prebivališče D) Naložbene nepremičnine
A) Ocenjevanje B) Zaplemba C) Prenos D) Geodetska služba
A) Balonsko posojilo B) Posojilo s fiksno obrestno mero C) Posojilo z variabilno obrestno mero D) Posojilo z izključno obrestno mero
A) Povečanje lastniškega kapitala B) Špekulacije C) Kapitalski dobiček D) Finančni vzvod
A) Upravljanje portfelja B) Finančno modeliranje C) Analiza trga D) Vrednotenje nepremičnin
A) 20% B) 5% C) 30% D) 10%
A) Stopnja kapitalizacije B) Multiplikator bruto najemnine C) Denarni donos D) Koeficient pokritosti dolga
A) Študij uporabe kmetijskih zemljišč. B) Analiziranje le urbanih ekonomskih trendov. C) Osredotočanje izključno na trge stanovanjskih nepremičnin. D) Opisovanje in napovedovanje ekonomskih vzorcev ponudbe in povpraševanja.
A) Ekonomija stanovanjskega sektorja. B) Urbana ekonomija. C) Finančna ekonomija. D) Prostorska ekonomija.
A) Najemniki, ki porabljajo bivalne storitve. B) Lastniki, ki ne živijo v nepremičninah, ki jih kupijo. C) Razvijalci, ki gradijo nove nepremičnine. D) Uporabniki, ki živijo v nepremičninah ali jih uporabljajo za poslovne namene.
A) Posredniki pripravljajo zemljišča za gradnjo. B) Posredniki omogočajo nakup in prodajo nepremičnin. C) Posredniki uporabljajo nepremičnine kot najemniki. D) Posredniki obnavljajo obstoječe nepremičnine.
A) Trajnost. B) Visoki stroški transakcij. C) Heterogenost. D) Nemožnost premika (nepremičnin).
A) Glede na število enot za storitve. B) Glede na število zgradb. C) Z uporabo meritev površine zemljišča. D) Izključno na podlagi lokacije.
A) Med 1,5 % in 6 % kupne cene. B) Fiksno 20 %, ne glede na lokacijo. C) Manj kot 1 % kupne cene. D) Od 10 % do 15 % kupne cene.
A) Zaradi hitrih prilagoditev trga. B) Zaradi visokih transakcijskih stroškov. C) Ker so nepremičnine geografsko nepomljive. D) Zaradi svoje dolgotrajnosti.
A) Zmanjšanje transakcijskih stroškov. B) Ljudje se preseljujejo v bivalne enote. C) Blago se prevaža na nove lokacije. D) Takojšnje gradnje novih objektov.
A) Možnost negativnih vplivov, ki so inherentni za določeno lokacijo. B) Nizki stroški iskanja. C) Zmanjšana povpraševanje po hišah v predmestjih. D) Enakomernost cen nepremičnin.
A) Sektor najemnih stanovanj B) Industrijski sektor C) Kmetijski sektor D) Turistični sektor
A) Posamezniki B) Seme C) Družine D) Skupnosti
A) 26% B) 15% C) 31% D) 10%
A) 6.0 B) 8.2 C) 10.5 D) 3.5
A) Z gradnjo večnadstnih betonskih zgradb. B) Z zmanjšanjem finančnih in administrativnih stroškov. C) Z povečanjem stroškov priprave gradbišča. D) Z uporabo tehnik, ki zahtevajo več dela.
A) Cenovna elastičnost ponudbe. B) Pravila in predpisi za uporabo zemljišč, kot so gradbeni redi. C) Na voljo električne energije in gradbenih materialov. D) Stroški trženja in administrativnih opravil.
A) 7% B) 10% C) 4% D) 15%
A) 4% B) 15% C) 26% D) 31%
A) 25% B) 75% C) 98% D) 50%
A) Podjetja za kreditne kartice B) Shranilnice in posojilnice C) Komercialne banke D) Zavarovalnice za življenjsko zavarovanje
A) Trojna številka B) Ni bilo nobenih pomembnih sprememb C) Enocifrna številka D) Dvojna številka
A) Kmetijska zemljišča B) Industrijski kompleks C) Poslovni objekti D) Stanovanjske hiše
A) Osebna garancija družbenih članov posojilojemalca. B) Takojšna zaprta vseh premoženjskih vrednosti. C) Odpoved vseh pogojev posojila. D) Polička kreditnega zavarovanja.
A) Urbana območja z visoko gostoto prebivalstva. B) Mesta, kjer se hitro razvijajo tehnologije. C) Regije, ki doživljajo pomemben gospodarski rast. D) Območja, kjer so se cene stanovanj najmanj povečale.
A) Obstaja neposredna sorazmerna povezava. B) Obstaja obratna povezava. C) Podpora se zmanjšuje, ko se cene stanovanj znižujejo. D) Ni bila ugotovljena noben pomembna povezava.
A) Na območjih, ki zaostajajo, je delež glasov za to stranko 5% nižji. B) Na območjih, kjer se gospodarsko razvija, je delež glasov za to stranko 10% višji. C) Ni nobene razlike v volilnih vzorcih. D) Na območjih, ki zaostajajo, je delež glasov za to stranko 10% višji.
A) V srednji ali višji družbeni razred B) V bogato družbeno skupino C) Ne v bogato, ne v manj zaželen položaj D) V manj zaželen družbeni položaj
A) 65% B) 35,8% C) 50,4% D) 18,4%
A) Norveška B) Finska C) Švedska D) Danska
A) Dediščina B) Socialna pravica C) Neoliberalizem D) Premoženje
A) Danska B) Švedska C) Irska D) Madžarska
A) Privatizacija monetarne politike. B) Zmanjšanje davčne olajšave za obresti na hipotekah. C) Posojilodajalci so lahko zasegli stanovanja od posameznikov. D) Povečanje javnih programov za stanovanja.
A) Danski potrošniki so postali zelo zadolženi. B) Zmanjšanje cen stanovanj. C) Povečanje števila stanovanj v javnem lastništvu. D) Zmanjšanje tujih naložb v hipoteke.
A) Socialna pravica B) Premoženje C) Neoliberalizem D) Nepremičnina
A) Madžarska B) Švedska C) Danska D) Irska
A) Premoženje B) Dediščina C) Socialna pravica D) Neoliberalizem
A) Sprememba pravil glede hipotek, ki je omogočila večjo konkurenco. B) Zmanjšanje tujih naložb v hipoteke. C) Povečanje programov javnega stanovanja. D) Privatizacija vseh državnih bank.
A) Zmanjšala se je tuja naložba v hipoteke. B) Zmanjšala se je dolg gospodinjstev. C) Banke so začele odobravati posojila, ki so bila zavarovana z nepremičninami. D) Povečalo se je število stanovanj v javnem lastništvu.
A) 75%. B) 55%. C) 10%. D) 25%.
A) "Socialna politika: ravnovesje." B) "Dvojni učinek vzajemne povezanosti." C) "Paradoks lastništva nepremičnin." D) "Model obratne konvergence." |