A) Obrestna mera B) Indeks zasedenosti najemnikov C) Donosnost naložbe D) Naložbe v nepremičnine
A) Amortizacija B) Cenitev C) Lastniški kapital D) Amortizacija
A) Primarno prebivališče B) Prosto zemljišče C) Mobilna hiša D) Naložbene nepremičnine
A) Zaplemba B) Geodetska služba C) Prenos D) Ocenjevanje
A) Posojilo s fiksno obrestno mero B) Balonsko posojilo C) Posojilo z variabilno obrestno mero D) Posojilo z izključno obrestno mero
A) Kapitalski dobiček B) Špekulacije C) Finančni vzvod D) Povečanje lastniškega kapitala
A) Analiza trga B) Upravljanje portfelja C) Vrednotenje nepremičnin D) Finančno modeliranje
A) 30% B) 20% C) 10% D) 5%
A) Stopnja kapitalizacije B) Koeficient pokritosti dolga C) Multiplikator bruto najemnine D) Denarni donos
A) Analiziranje le urbanih ekonomskih trendov. B) Osredotočanje izključno na trge stanovanjskih nepremičnin. C) Študij uporabe kmetijskih zemljišč. D) Opisovanje in napovedovanje ekonomskih vzorcev ponudbe in povpraševanja.
A) Urbana ekonomija. B) Finančna ekonomija. C) Prostorska ekonomija. D) Ekonomija stanovanjskega sektorja.
A) Uporabniki, ki živijo v nepremičninah ali jih uporabljajo za poslovne namene. B) Lastniki, ki ne živijo v nepremičninah, ki jih kupijo. C) Razvijalci, ki gradijo nove nepremičnine. D) Najemniki, ki porabljajo bivalne storitve.
A) Posredniki uporabljajo nepremičnine kot najemniki. B) Posredniki pripravljajo zemljišča za gradnjo. C) Posredniki omogočajo nakup in prodajo nepremičnin. D) Posredniki obnavljajo obstoječe nepremičnine.
A) Trajnost. B) Nemožnost premika (nepremičnin). C) Heterogenost. D) Visoki stroški transakcij.
A) Z uporabo meritev površine zemljišča. B) Glede na število zgradb. C) Glede na število enot za storitve. D) Izključno na podlagi lokacije.
A) Manj kot 1 % kupne cene. B) Med 1,5 % in 6 % kupne cene. C) Fiksno 20 %, ne glede na lokacijo. D) Od 10 % do 15 % kupne cene.
A) Ker so nepremičnine geografsko nepomljive. B) Zaradi visokih transakcijskih stroškov. C) Zaradi svoje dolgotrajnosti. D) Zaradi hitrih prilagoditev trga.
A) Blago se prevaža na nove lokacije. B) Takojšnje gradnje novih objektov. C) Zmanjšanje transakcijskih stroškov. D) Ljudje se preseljujejo v bivalne enote.
A) Nizki stroški iskanja. B) Možnost negativnih vplivov, ki so inherentni za določeno lokacijo. C) Zmanjšana povpraševanje po hišah v predmestjih. D) Enakomernost cen nepremičnin.
A) Industrijski sektor B) Turistični sektor C) Kmetijski sektor D) Sektor najemnih stanovanj
A) Posamezniki B) Skupnosti C) Seme D) Družine
A) 26% B) 15% C) 10% D) 31%
A) 10.5 B) 3.5 C) 8.2 D) 6.0
A) Z uporabo tehnik, ki zahtevajo več dela. B) Z zmanjšanjem finančnih in administrativnih stroškov. C) Z gradnjo večnadstnih betonskih zgradb. D) Z povečanjem stroškov priprave gradbišča.
A) Cenovna elastičnost ponudbe. B) Na voljo električne energije in gradbenih materialov. C) Stroški trženja in administrativnih opravil. D) Pravila in predpisi za uporabo zemljišč, kot so gradbeni redi.
A) 10% B) 7% C) 4% D) 15%
A) 31% B) 26% C) 15% D) 4%
A) 25% B) 75% C) 50% D) 98%
A) Zavarovalnice za življenjsko zavarovanje B) Podjetja za kreditne kartice C) Komercialne banke D) Shranilnice in posojilnice
A) Enocifrna številka B) Dvojna številka C) Trojna številka D) Ni bilo nobenih pomembnih sprememb
A) Poslovni objekti B) Kmetijska zemljišča C) Industrijski kompleks D) Stanovanjske hiše
A) Odpoved vseh pogojev posojila. B) Takojšna zaprta vseh premoženjskih vrednosti. C) Osebna garancija družbenih članov posojilojemalca. D) Polička kreditnega zavarovanja.
A) Mesta, kjer se hitro razvijajo tehnologije. B) Regije, ki doživljajo pomemben gospodarski rast. C) Urbana območja z visoko gostoto prebivalstva. D) Območja, kjer so se cene stanovanj najmanj povečale.
A) Podpora se zmanjšuje, ko se cene stanovanj znižujejo. B) Obstaja obratna povezava. C) Obstaja neposredna sorazmerna povezava. D) Ni bila ugotovljena noben pomembna povezava.
A) Na območjih, ki zaostajajo, je delež glasov za to stranko 5% nižji. B) Na območjih, kjer se gospodarsko razvija, je delež glasov za to stranko 10% višji. C) Na območjih, ki zaostajajo, je delež glasov za to stranko 10% višji. D) Ni nobene razlike v volilnih vzorcih.
A) V manj zaželen družbeni položaj B) V srednji ali višji družbeni razred C) V bogato družbeno skupino D) Ne v bogato, ne v manj zaželen položaj
A) 18,4% B) 50,4% C) 35,8% D) 65%
A) Norveška B) Finska C) Danska D) Švedska
A) Neoliberalizem B) Socialna pravica C) Dediščina D) Premoženje
A) Irska B) Švedska C) Madžarska D) Danska
A) Posojilodajalci so lahko zasegli stanovanja od posameznikov. B) Povečanje javnih programov za stanovanja. C) Privatizacija monetarne politike. D) Zmanjšanje davčne olajšave za obresti na hipotekah.
A) Zmanjšanje cen stanovanj. B) Zmanjšanje tujih naložb v hipoteke. C) Danski potrošniki so postali zelo zadolženi. D) Povečanje števila stanovanj v javnem lastništvu.
A) Socialna pravica B) Nepremičnina C) Neoliberalizem D) Premoženje
A) Irska B) Madžarska C) Švedska D) Danska
A) Neoliberalizem B) Socialna pravica C) Dediščina D) Premoženje
A) Povečanje programov javnega stanovanja. B) Zmanjšanje tujih naložb v hipoteke. C) Sprememba pravil glede hipotek, ki je omogočila večjo konkurenco. D) Privatizacija vseh državnih bank.
A) Zmanjšala se je dolg gospodinjstev. B) Zmanjšala se je tuja naložba v hipoteke. C) Povečalo se je število stanovanj v javnem lastništvu. D) Banke so začele odobravati posojila, ki so bila zavarovana z nepremičninami.
A) 75%. B) 25%. C) 55%. D) 10%.
A) "Paradoks lastništva nepremičnin." B) "Dvojni učinek vzajemne povezanosti." C) "Socialna politika: ravnovesje." D) "Model obratne konvergence." |