A) Indeks zasedenosti najemnikov B) Donosnost naložbe C) Obrestna mera D) Naložbe v nepremičnine
A) Amortizacija B) Lastniški kapital C) Amortizacija D) Cenitev
A) Primarno prebivališče B) Mobilna hiša C) Prosto zemljišče D) Naložbene nepremičnine
A) Ocenjevanje B) Geodetska služba C) Prenos D) Zaplemba
A) Posojilo z variabilno obrestno mero B) Posojilo s fiksno obrestno mero C) Balonsko posojilo D) Posojilo z izključno obrestno mero
A) Kapitalski dobiček B) Finančni vzvod C) Špekulacije D) Povečanje lastniškega kapitala
A) Analiza trga B) Finančno modeliranje C) Vrednotenje nepremičnin D) Upravljanje portfelja
A) 30% B) 20% C) 10% D) 5%
A) Denarni donos B) Stopnja kapitalizacije C) Multiplikator bruto najemnine D) Koeficient pokritosti dolga
A) Študij uporabe kmetijskih zemljišč. B) Analiziranje le urbanih ekonomskih trendov. C) Opisovanje in napovedovanje ekonomskih vzorcev ponudbe in povpraševanja. D) Osredotočanje izključno na trge stanovanjskih nepremičnin.
A) Urbana ekonomija. B) Ekonomija stanovanjskega sektorja. C) Finančna ekonomija. D) Prostorska ekonomija.
A) Najemniki, ki porabljajo bivalne storitve. B) Razvijalci, ki gradijo nove nepremičnine. C) Lastniki, ki ne živijo v nepremičninah, ki jih kupijo. D) Uporabniki, ki živijo v nepremičninah ali jih uporabljajo za poslovne namene.
A) Posredniki obnavljajo obstoječe nepremičnine. B) Posredniki pripravljajo zemljišča za gradnjo. C) Posredniki uporabljajo nepremičnine kot najemniki. D) Posredniki omogočajo nakup in prodajo nepremičnin.
A) Trajnost. B) Heterogenost. C) Visoki stroški transakcij. D) Nemožnost premika (nepremičnin).
A) Glede na število enot za storitve. B) Izključno na podlagi lokacije. C) Z uporabo meritev površine zemljišča. D) Glede na število zgradb.
A) Med 1,5 % in 6 % kupne cene. B) Manj kot 1 % kupne cene. C) Fiksno 20 %, ne glede na lokacijo. D) Od 10 % do 15 % kupne cene.
A) Zaradi hitrih prilagoditev trga. B) Zaradi visokih transakcijskih stroškov. C) Zaradi svoje dolgotrajnosti. D) Ker so nepremičnine geografsko nepomljive.
A) Ljudje se preseljujejo v bivalne enote. B) Zmanjšanje transakcijskih stroškov. C) Takojšnje gradnje novih objektov. D) Blago se prevaža na nove lokacije.
A) Nizki stroški iskanja. B) Zmanjšana povpraševanje po hišah v predmestjih. C) Enakomernost cen nepremičnin. D) Možnost negativnih vplivov, ki so inherentni za določeno lokacijo.
A) Kmetijski sektor B) Industrijski sektor C) Turistični sektor D) Sektor najemnih stanovanj
A) Skupnosti B) Posamezniki C) Seme D) Družine
A) 10% B) 31% C) 15% D) 26%
A) 3.5 B) 10.5 C) 6.0 D) 8.2
A) Z povečanjem stroškov priprave gradbišča. B) Z zmanjšanjem finančnih in administrativnih stroškov. C) Z uporabo tehnik, ki zahtevajo več dela. D) Z gradnjo večnadstnih betonskih zgradb.
A) Cenovna elastičnost ponudbe. B) Stroški trženja in administrativnih opravil. C) Pravila in predpisi za uporabo zemljišč, kot so gradbeni redi. D) Na voljo električne energije in gradbenih materialov.
A) 4% B) 10% C) 7% D) 15%
A) 15% B) 4% C) 26% D) 31%
A) 98% B) 25% C) 50% D) 75%
A) Zavarovalnice za življenjsko zavarovanje B) Komercialne banke C) Podjetja za kreditne kartice D) Shranilnice in posojilnice
A) Enocifrna številka B) Ni bilo nobenih pomembnih sprememb C) Trojna številka D) Dvojna številka
A) Kmetijska zemljišča B) Poslovni objekti C) Industrijski kompleks D) Stanovanjske hiše
A) Osebna garancija družbenih članov posojilojemalca. B) Takojšna zaprta vseh premoženjskih vrednosti. C) Polička kreditnega zavarovanja. D) Odpoved vseh pogojev posojila.
A) Območja, kjer so se cene stanovanj najmanj povečale. B) Regije, ki doživljajo pomemben gospodarski rast. C) Mesta, kjer se hitro razvijajo tehnologije. D) Urbana območja z visoko gostoto prebivalstva.
A) Obstaja obratna povezava. B) Obstaja neposredna sorazmerna povezava. C) Ni bila ugotovljena noben pomembna povezava. D) Podpora se zmanjšuje, ko se cene stanovanj znižujejo.
A) Na območjih, ki zaostajajo, je delež glasov za to stranko 5% nižji. B) Na območjih, kjer se gospodarsko razvija, je delež glasov za to stranko 10% višji. C) Ni nobene razlike v volilnih vzorcih. D) Na območjih, ki zaostajajo, je delež glasov za to stranko 10% višji.
A) V manj zaželen družbeni položaj B) V srednji ali višji družbeni razred C) V bogato družbeno skupino D) Ne v bogato, ne v manj zaželen položaj
A) 35,8% B) 18,4% C) 50,4% D) 65%
A) Danska B) Norveška C) Finska D) Švedska
A) Socialna pravica B) Neoliberalizem C) Premoženje D) Dediščina
A) Irska B) Madžarska C) Danska D) Švedska
A) Privatizacija monetarne politike. B) Povečanje javnih programov za stanovanja. C) Zmanjšanje davčne olajšave za obresti na hipotekah. D) Posojilodajalci so lahko zasegli stanovanja od posameznikov.
A) Zmanjšanje cen stanovanj. B) Danski potrošniki so postali zelo zadolženi. C) Povečanje števila stanovanj v javnem lastništvu. D) Zmanjšanje tujih naložb v hipoteke.
A) Neoliberalizem B) Nepremičnina C) Premoženje D) Socialna pravica
A) Danska B) Švedska C) Madžarska D) Irska
A) Dediščina B) Premoženje C) Neoliberalizem D) Socialna pravica
A) Zmanjšanje tujih naložb v hipoteke. B) Povečanje programov javnega stanovanja. C) Privatizacija vseh državnih bank. D) Sprememba pravil glede hipotek, ki je omogočila večjo konkurenco.
A) Zmanjšala se je dolg gospodinjstev. B) Povečalo se je število stanovanj v javnem lastništvu. C) Zmanjšala se je tuja naložba v hipoteke. D) Banke so začele odobravati posojila, ki so bila zavarovana z nepremičninami.
A) 10%. B) 25%. C) 75%. D) 55%.
A) "Paradoks lastništva nepremičnin." B) "Dvojni učinek vzajemne povezanosti." C) "Model obratne konvergence." D) "Socialna politika: ravnovesje." |