A) Osnovna enota kvantne informacije. B) Vrsta algoritma za šifriranje. C) Klasični bit, ki se uporablja v običajnem računalništvu. D) Programski jezik za kvantno programiranje.
A) Kvantna superpozicija velja le za stanja fotonov. B) Klasična superpozicija vključuje fizikalne valove. C) Kvantna superpozicija omogoča, da so kubiti hkrati v več stanjih. D) Klasična superpozicija je stabilnejša.
A) RSA B) SHA-256 C) Diffie-Hellman D) AES
A) Linearno pohitritev za vse algoritme. B) Bolje rešuje povsem matematične probleme. C) Hitrejša obdelava velikih naborov podatkov. D) Eksponentno pohitritev za nekatere algoritme.
A) Kriptografija, ki se uporablja po uspešnem kvantnem šifriranju. B) Kriptografija, ki deluje v kvantnih omrežjih. C) Kriptografija, ki jo lahko dešifrirajo le kvantni računalniki. D) Kriptografija, zasnovana tako, da je varna pred kvantnimi napadi.
A) Shorjev algoritem B) Deutschov algoritem C) Groverjev algoritem D) Algoritem Bernstein-Vazirani
A) Z zanašanjem na strojne rešitve šifriranja. B) Z nenehnim hitrim spreminjanjem šifrirnih ključev. C) Z uporabo klasičnih algoritmov šifriranja s kvantnimi omrežji. D) Z uporabo načel kvantne mehanike za izmenjavo ključev.
A) Kvantna superpozicija B) Kvantni paralelizem C) Kvantna prepletenost D) Kvantna interferenca |