A) Klasični bit, ki se uporablja v običajnem računalništvu. B) Osnovna enota kvantne informacije. C) Vrsta algoritma za šifriranje. D) Programski jezik za kvantno programiranje.
A) Klasična superpozicija vključuje fizikalne valove. B) Kvantna superpozicija velja le za stanja fotonov. C) Klasična superpozicija je stabilnejša. D) Kvantna superpozicija omogoča, da so kubiti hkrati v več stanjih.
A) Diffie-Hellman B) AES C) RSA D) SHA-256
A) Bolje rešuje povsem matematične probleme. B) Eksponentno pohitritev za nekatere algoritme. C) Linearno pohitritev za vse algoritme. D) Hitrejša obdelava velikih naborov podatkov.
A) Kriptografija, ki deluje v kvantnih omrežjih. B) Kriptografija, ki jo lahko dešifrirajo le kvantni računalniki. C) Kriptografija, ki se uporablja po uspešnem kvantnem šifriranju. D) Kriptografija, zasnovana tako, da je varna pred kvantnimi napadi.
A) Shorjev algoritem B) Algoritem Bernstein-Vazirani C) Groverjev algoritem D) Deutschov algoritem
A) Z uporabo klasičnih algoritmov šifriranja s kvantnimi omrežji. B) Z nenehnim hitrim spreminjanjem šifrirnih ključev. C) Z uporabo načel kvantne mehanike za izmenjavo ključev. D) Z zanašanjem na strojne rešitve šifriranja.
A) Kvantna prepletenost B) Kvantna superpozicija C) Kvantna interferenca D) Kvantni paralelizem |