A) Vrsta algoritma za šifriranje. B) Osnovna enota kvantne informacije. C) Programski jezik za kvantno programiranje. D) Klasični bit, ki se uporablja v običajnem računalništvu.
A) Klasična superpozicija je stabilnejša. B) Kvantna superpozicija omogoča, da so kubiti hkrati v več stanjih. C) Klasična superpozicija vključuje fizikalne valove. D) Kvantna superpozicija velja le za stanja fotonov.
A) AES B) SHA-256 C) RSA D) Diffie-Hellman
A) Hitrejša obdelava velikih naborov podatkov. B) Bolje rešuje povsem matematične probleme. C) Eksponentno pohitritev za nekatere algoritme. D) Linearno pohitritev za vse algoritme.
A) Kriptografija, ki deluje v kvantnih omrežjih. B) Kriptografija, ki jo lahko dešifrirajo le kvantni računalniki. C) Kriptografija, ki se uporablja po uspešnem kvantnem šifriranju. D) Kriptografija, zasnovana tako, da je varna pred kvantnimi napadi.
A) Shorjev algoritem B) Algoritem Bernstein-Vazirani C) Deutschov algoritem D) Groverjev algoritem
A) Z zanašanjem na strojne rešitve šifriranja. B) Z uporabo načel kvantne mehanike za izmenjavo ključev. C) Z nenehnim hitrim spreminjanjem šifrirnih ključev. D) Z uporabo klasičnih algoritmov šifriranja s kvantnimi omrežji.
A) Kvantni paralelizem B) Kvantna interferenca C) Kvantna prepletenost D) Kvantna superpozicija |