A) Klasični bit, ki se uporablja v običajnem računalništvu. B) Osnovna enota kvantne informacije. C) Programski jezik za kvantno programiranje. D) Vrsta algoritma za šifriranje.
A) Klasična superpozicija je stabilnejša. B) Klasična superpozicija vključuje fizikalne valove. C) Kvantna superpozicija omogoča, da so kubiti hkrati v več stanjih. D) Kvantna superpozicija velja le za stanja fotonov.
A) Diffie-Hellman B) AES C) SHA-256 D) RSA
A) Linearno pohitritev za vse algoritme. B) Hitrejša obdelava velikih naborov podatkov. C) Bolje rešuje povsem matematične probleme. D) Eksponentno pohitritev za nekatere algoritme.
A) Kriptografija, ki deluje v kvantnih omrežjih. B) Kriptografija, ki jo lahko dešifrirajo le kvantni računalniki. C) Kriptografija, ki se uporablja po uspešnem kvantnem šifriranju. D) Kriptografija, zasnovana tako, da je varna pred kvantnimi napadi.
A) Algoritem Bernstein-Vazirani B) Shorjev algoritem C) Deutschov algoritem D) Groverjev algoritem
A) Z uporabo klasičnih algoritmov šifriranja s kvantnimi omrežji. B) Z nenehnim hitrim spreminjanjem šifrirnih ključev. C) Z zanašanjem na strojne rešitve šifriranja. D) Z uporabo načel kvantne mehanike za izmenjavo ključev.
A) Kvantna prepletenost B) Kvantna superpozicija C) Kvantni paralelizem D) Kvantna interferenca |