A) Programski jezik za kvantno programiranje. B) Vrsta algoritma za šifriranje. C) Osnovna enota kvantne informacije. D) Klasični bit, ki se uporablja v običajnem računalništvu.
A) Kvantna superpozicija omogoča, da so kubiti hkrati v več stanjih. B) Kvantna superpozicija velja le za stanja fotonov. C) Klasična superpozicija vključuje fizikalne valove. D) Klasična superpozicija je stabilnejša.
A) SHA-256 B) RSA C) AES D) Diffie-Hellman
A) Kvantna interferenca B) Kvantna superpozicija C) Kvantna prepletenost D) Kvantni paralelizem
A) Deutschov algoritem B) Groverjev algoritem C) Algoritem Bernstein-Vazirani D) Shorjev algoritem
A) Z nenehnim hitrim spreminjanjem šifrirnih ključev. B) Z zanašanjem na strojne rešitve šifriranja. C) Z uporabo načel kvantne mehanike za izmenjavo ključev. D) Z uporabo klasičnih algoritmov šifriranja s kvantnimi omrežji.
A) Hitrejša obdelava velikih naborov podatkov. B) Linearno pohitritev za vse algoritme. C) Bolje rešuje povsem matematične probleme. D) Eksponentno pohitritev za nekatere algoritme.
A) Kriptografija, ki se uporablja po uspešnem kvantnem šifriranju. B) Kriptografija, ki deluje v kvantnih omrežjih. C) Kriptografija, ki jo lahko dešifrirajo le kvantni računalniki. D) Kriptografija, zasnovana tako, da je varna pred kvantnimi napadi. |