A) Programski jezik za kvantno programiranje. B) Vrsta algoritma za šifriranje. C) Osnovna enota kvantne informacije. D) Klasični bit, ki se uporablja v običajnem računalništvu.
A) Kvantna superpozicija velja le za stanja fotonov. B) Klasična superpozicija vključuje fizikalne valove. C) Klasična superpozicija je stabilnejša. D) Kvantna superpozicija omogoča, da so kubiti hkrati v več stanjih.
A) RSA B) AES C) Diffie-Hellman D) SHA-256
A) Hitrejša obdelava velikih naborov podatkov. B) Eksponentno pohitritev za nekatere algoritme. C) Linearno pohitritev za vse algoritme. D) Bolje rešuje povsem matematične probleme.
A) Kriptografija, zasnovana tako, da je varna pred kvantnimi napadi. B) Kriptografija, ki deluje v kvantnih omrežjih. C) Kriptografija, ki se uporablja po uspešnem kvantnem šifriranju. D) Kriptografija, ki jo lahko dešifrirajo le kvantni računalniki.
A) Groverjev algoritem B) Shorjev algoritem C) Algoritem Bernstein-Vazirani D) Deutschov algoritem
A) Z uporabo načel kvantne mehanike za izmenjavo ključev. B) Z zanašanjem na strojne rešitve šifriranja. C) Z nenehnim hitrim spreminjanjem šifrirnih ključev. D) Z uporabo klasičnih algoritmov šifriranja s kvantnimi omrežji.
A) Kvantni paralelizem B) Kvantna interferenca C) Kvantna prepletenost D) Kvantna superpozicija |