A) Stopnja kopičenja napak pri izračunih B) Lastnost numeričnih metod, da nikoli ne dosežejo rešitve C) Lastnost zaporedja iteracij za približevanje rešitvi D) Lastnost funkcije, da ima več rešitev
A) Preverjanje statističnih hipotez B) Iskanje natančnih rešitev enačb C) Ocenjevanje neznanih vrednosti med znanimi podatkovnimi točkami D) Generiranje naključnih številk
A) Natančen izračun matematičnih funkcij B) Aproksimacija kompleksnih funkcij z enostavnejšimi C) Iskanje največjih ali najmanjših vrednosti funkcij D) Modeliranje fizikalnih sistemov
A) Napovedovanje prihodnjih trendov B) Učinkovito reševanje sistemov linearnih enačb C) Ustvarjanje naključnih matrik D) Iskanje lastnih vrednosti matrik
A) Metoda bisekcije B) Newtonova metoda C) Metoda napačnega položaja D) Spuščanje po naklonu
A) Lagrangeeva interpolacija B) Newtonova metoda C) Gaussova eliminacija D) Metoda Runge-Kutta
A) Ustvarjanje novih podatkovnih točk zunaj danega območja B) Ocenjevanje manjkajočih vrednosti med znanimi podatkovnimi točkami C) Zavračanje izstopajočih vrednosti v naboru podatkov D) Natančna replikacija znanih podatkovnih točk
A) Newtonova metoda B) Sekantna metoda C) Metoda Runge-Kutta D) Gaussova eliminacija
A) 20. stoletje. B) 21. stoletje. C) 18. stoletje. D) 19. stoletje.
A) Povečanje računske moči. B) Zmanjšanje stroškov računanja. C) Zmanjšanje razpoložljivosti podatkov. D) Napredek v obdelavi simboličnih podatkov.
A) Termodinamika. B) Nebesna mehanika. C) Kvantna fizika. D) Elektromagnetizem.
A) Približne rešitve znotraj določenih mej napake. B) Izključno teoretični modeli brez izračunov. C) Diskretni matematični dokazi. D) Natančni simbolni izrazi, pretvorjeni v številčne vrednosti.
A) Uporabljajo se tehnike simbolične obdelave. B) Diskreta matematika predstavlja temelj. C) Temelji izključno na analizi zgodovinskih podatkov. D) Napredne numerične metode to omogočajo.
A) Osnovne aritmetične izračune. B) Tehnike simbolične manipulacije. C) Simulacije diskretnih dogodkov. D) Napredni algoritmi za optimizacijo, razviti v okviru operacijske raziskave.
A) Za simulacijo kvantnih pojavov. B) Za aktuarne analize. C) Za izvajanje simboličnih računanj. D) Za razvoj diskretnih modelov.
A) Whittaker in Stegun B) Euler in Gaussian C) John von Neumann in Herman Goldstine D) Newton in Lagrange
A) 2000 B) 1947 C) 1912 D) 1985
A) Seznami formul B) Tabelice za interpolacijo C) Mehanske knjige D) Elektronski računalniki
A) Ker je bila ustanovljena nagrada Leslie Fox. B) Ker je računalnik na voljo. C) Zaradi dela E. T. Whittakerja. D) Ker so bile izračunane le do 16 decimalnih mest.
A) Test konvergence, ki vključuje ostanek. B) Število izvedenih korakov. C) Natančnost aritmetičnih operacij. D) Velikost začetne vrednosti.
A) x³ - 8 B) 3x³ − 24 C) 3x + 4 = 28 D) 3x² + 4
A) a = 2, b = 5 B) a = 0, b = 3 C) a = 1, b = 2 D) a = -1, b = 4
A) Natančno 0 B) Manj kot 0,2 C) Več kot 1 D) Enako 0,5
A) Izračun vrednosti funkcije f(x) = 1/(x - 1) v bližini točke x = 1. B) Izračun vrednosti funkcije f(x) = 1/(x - 1) v bližini točke x = 10. C) Diferenciranje funkcije, kjer je diferencialni element enak nič. D) Integriranje funkcije, ki ima neskončno število regij.
A) Metoda Monte Carlo za integracijo B) Analiza glavnih komponent C) Metoda simpliksa D) Spektralna kompresija slik
A) Gaussova kvadratura B) Metode Monte Carlo C) Redke mreže D) Formule Newtona-Cotesa
A) Redke mreže B) Simplex metoda C) Simpsonova pravilo D) Integracija Monte Carlo
A) Zbirka znanstvenih programov GNU (GNU Scientific Library) B) Repozitorij Netlib C) Knjižnica IMSL D) Knjižnice NAG
A) Aritmetika s plavajočo vejico B) Aritmetika s fiksnim števcem mest C) Binarna aritmetika D) Aritmetika z poljubno natančnostjo
A) Julia B) Scilab C) MATLAB D) Excel
A) Digitalna knjižnica matematičnih funkcij B) Revija za numerično analizo (SINUM) C) Numerische Mathematik D) Enciklopedija matematike
A) C++ B) MATLAB C) R D) Python |