A) Stopnja kopičenja napak pri izračunih B) Lastnost zaporedja iteracij za približevanje rešitvi C) Lastnost numeričnih metod, da nikoli ne dosežejo rešitve D) Lastnost funkcije, da ima več rešitev
A) Generiranje naključnih številk B) Preverjanje statističnih hipotez C) Iskanje natančnih rešitev enačb D) Ocenjevanje neznanih vrednosti med znanimi podatkovnimi točkami
A) Iskanje največjih ali najmanjših vrednosti funkcij B) Natančen izračun matematičnih funkcij C) Aproksimacija kompleksnih funkcij z enostavnejšimi D) Modeliranje fizikalnih sistemov
A) Napovedovanje prihodnjih trendov B) Ustvarjanje naključnih matrik C) Učinkovito reševanje sistemov linearnih enačb D) Iskanje lastnih vrednosti matrik
A) Metoda napačnega položaja B) Spuščanje po naklonu C) Newtonova metoda D) Metoda bisekcije
A) Gaussova eliminacija B) Newtonova metoda C) Metoda Runge-Kutta D) Lagrangeeva interpolacija
A) Ocenjevanje manjkajočih vrednosti med znanimi podatkovnimi točkami B) Zavračanje izstopajočih vrednosti v naboru podatkov C) Natančna replikacija znanih podatkovnih točk D) Ustvarjanje novih podatkovnih točk zunaj danega območja
A) Sekantna metoda B) Gaussova eliminacija C) Metoda Runge-Kutta D) Newtonova metoda
A) 18. stoletje. B) 21. stoletje. C) 20. stoletje. D) 19. stoletje.
A) Povečanje računske moči. B) Zmanjšanje stroškov računanja. C) Zmanjšanje razpoložljivosti podatkov. D) Napredek v obdelavi simboličnih podatkov.
A) Nebesna mehanika. B) Termodinamika. C) Kvantna fizika. D) Elektromagnetizem.
A) Približne rešitve znotraj določenih mej napake. B) Natančni simbolni izrazi, pretvorjeni v številčne vrednosti. C) Izključno teoretični modeli brez izračunov. D) Diskretni matematični dokazi.
A) Uporabljajo se tehnike simbolične obdelave. B) Diskreta matematika predstavlja temelj. C) Napredne numerične metode to omogočajo. D) Temelji izključno na analizi zgodovinskih podatkov.
A) Osnovne aritmetične izračune. B) Napredni algoritmi za optimizacijo, razviti v okviru operacijske raziskave. C) Tehnike simbolične manipulacije. D) Simulacije diskretnih dogodkov.
A) Za izvajanje simboličnih računanj. B) Za razvoj diskretnih modelov. C) Za aktuarne analize. D) Za simulacijo kvantnih pojavov.
A) John von Neumann in Herman Goldstine B) Newton in Lagrange C) Whittaker in Stegun D) Euler in Gaussian
A) 2000 B) 1912 C) 1947 D) 1985
A) Elektronski računalniki B) Seznami formul C) Mehanske knjige D) Tabelice za interpolacijo
A) Ker so bile izračunane le do 16 decimalnih mest. B) Zaradi dela E. T. Whittakerja. C) Ker je računalnik na voljo. D) Ker je bila ustanovljena nagrada Leslie Fox.
A) Velikost začetne vrednosti. B) Test konvergence, ki vključuje ostanek. C) Število izvedenih korakov. D) Natančnost aritmetičnih operacij.
A) 3x + 4 = 28 B) 3x³ − 24 C) x³ - 8 D) 3x² + 4
A) a = 1, b = 2 B) a = 0, b = 3 C) a = -1, b = 4 D) a = 2, b = 5
A) Natančno 0 B) Manj kot 0,2 C) Enako 0,5 D) Več kot 1
A) Diferenciranje funkcije, kjer je diferencialni element enak nič. B) Izračun vrednosti funkcije f(x) = 1/(x - 1) v bližini točke x = 1. C) Izračun vrednosti funkcije f(x) = 1/(x - 1) v bližini točke x = 10. D) Integriranje funkcije, ki ima neskončno število regij.
A) Metoda simpliksa B) Analiza glavnih komponent C) Spektralna kompresija slik D) Metoda Monte Carlo za integracijo
A) Redke mreže B) Formule Newtona-Cotesa C) Gaussova kvadratura D) Metode Monte Carlo
A) Simplex metoda B) Redke mreže C) Simpsonova pravilo D) Integracija Monte Carlo
A) Knjižnice NAG B) Knjižnica IMSL C) Repozitorij Netlib D) Zbirka znanstvenih programov GNU (GNU Scientific Library)
A) Aritmetika z poljubno natančnostjo B) Binarna aritmetika C) Aritmetika s fiksnim števcem mest D) Aritmetika s plavajočo vejico
A) Scilab B) Julia C) MATLAB D) Excel
A) Numerische Mathematik B) Revija za numerično analizo (SINUM) C) Enciklopedija matematike D) Digitalna knjižnica matematičnih funkcij
A) Python B) R C) MATLAB D) C++ |