A) Lastnost zaporedja iteracij za približevanje rešitvi B) Lastnost numeričnih metod, da nikoli ne dosežejo rešitve C) Stopnja kopičenja napak pri izračunih D) Lastnost funkcije, da ima več rešitev
A) Preverjanje statističnih hipotez B) Generiranje naključnih številk C) Iskanje natančnih rešitev enačb D) Ocenjevanje neznanih vrednosti med znanimi podatkovnimi točkami
A) Iskanje največjih ali najmanjših vrednosti funkcij B) Natančen izračun matematičnih funkcij C) Aproksimacija kompleksnih funkcij z enostavnejšimi D) Modeliranje fizikalnih sistemov
A) Učinkovito reševanje sistemov linearnih enačb B) Ustvarjanje naključnih matrik C) Napovedovanje prihodnjih trendov D) Iskanje lastnih vrednosti matrik
A) Metoda napačnega položaja B) Newtonova metoda C) Spuščanje po naklonu D) Metoda bisekcije
A) Metoda Runge-Kutta B) Lagrangeeva interpolacija C) Gaussova eliminacija D) Newtonova metoda
A) Natančna replikacija znanih podatkovnih točk B) Ocenjevanje manjkajočih vrednosti med znanimi podatkovnimi točkami C) Ustvarjanje novih podatkovnih točk zunaj danega območja D) Zavračanje izstopajočih vrednosti v naboru podatkov
A) Gaussova eliminacija B) Newtonova metoda C) Sekantna metoda D) Metoda Runge-Kutta
A) 19. stoletje. B) 21. stoletje. C) 20. stoletje. D) 18. stoletje.
A) Zmanjšanje stroškov računanja. B) Povečanje računske moči. C) Zmanjšanje razpoložljivosti podatkov. D) Napredek v obdelavi simboličnih podatkov.
A) Kvantna fizika. B) Nebesna mehanika. C) Elektromagnetizem. D) Termodinamika.
A) Natančni simbolni izrazi, pretvorjeni v številčne vrednosti. B) Diskretni matematični dokazi. C) Približne rešitve znotraj določenih mej napake. D) Izključno teoretični modeli brez izračunov.
A) Uporabljajo se tehnike simbolične obdelave. B) Napredne numerične metode to omogočajo. C) Diskreta matematika predstavlja temelj. D) Temelji izključno na analizi zgodovinskih podatkov.
A) Osnovne aritmetične izračune. B) Napredni algoritmi za optimizacijo, razviti v okviru operacijske raziskave. C) Tehnike simbolične manipulacije. D) Simulacije diskretnih dogodkov.
A) Za simulacijo kvantnih pojavov. B) Za aktuarne analize. C) Za razvoj diskretnih modelov. D) Za izvajanje simboličnih računanj.
A) Whittaker in Stegun B) John von Neumann in Herman Goldstine C) Newton in Lagrange D) Euler in Gaussian
A) 1947 B) 1912 C) 1985 D) 2000
A) Elektronski računalniki B) Seznami formul C) Mehanske knjige D) Tabelice za interpolacijo
A) Ker je bila ustanovljena nagrada Leslie Fox. B) Ker so bile izračunane le do 16 decimalnih mest. C) Zaradi dela E. T. Whittakerja. D) Ker je računalnik na voljo.
A) Velikost začetne vrednosti. B) Test konvergence, ki vključuje ostanek. C) Natančnost aritmetičnih operacij. D) Število izvedenih korakov.
A) 3x + 4 = 28 B) 3x² + 4 C) x³ - 8 D) 3x³ − 24
A) a = 0, b = 3 B) a = 1, b = 2 C) a = 2, b = 5 D) a = -1, b = 4
A) Enako 0,5 B) Manj kot 0,2 C) Več kot 1 D) Natančno 0
A) Diferenciranje funkcije, kjer je diferencialni element enak nič. B) Izračun vrednosti funkcije f(x) = 1/(x - 1) v bližini točke x = 10. C) Izračun vrednosti funkcije f(x) = 1/(x - 1) v bližini točke x = 1. D) Integriranje funkcije, ki ima neskončno število regij.
A) Analiza glavnih komponent B) Metoda simpliksa C) Metoda Monte Carlo za integracijo D) Spektralna kompresija slik
A) Gaussova kvadratura B) Metode Monte Carlo C) Formule Newtona-Cotesa D) Redke mreže
A) Simplex metoda B) Integracija Monte Carlo C) Simpsonova pravilo D) Redke mreže
A) Knjižnica IMSL B) Zbirka znanstvenih programov GNU (GNU Scientific Library) C) Knjižnice NAG D) Repozitorij Netlib
A) Aritmetika z poljubno natančnostjo B) Aritmetika s plavajočo vejico C) Aritmetika s fiksnim števcem mest D) Binarna aritmetika
A) Scilab B) Excel C) Julia D) MATLAB
A) Enciklopedija matematike B) Digitalna knjižnica matematičnih funkcij C) Numerische Mathematik D) Revija za numerično analizo (SINUM)
A) Python B) C++ C) MATLAB D) R |