A) 1749 B) 1596 C) 1682 D) 1629
A) Planet B) Komet C) Luna D) Asteroid
A) 1700 B) 1750 C) 1655 D) 1802
A) Sončne ure B) Ura z nihalom C) Peščena ura D) Ura za sveče
A) Anglija B) Nizozemska C) Francija D) Nemčija
A) Galilejeve lune B) Zvezdnata noč C) Nebesna mehanika D) Systema Saturnium
A) Kraljeva družba B) CERN C) UNESCO D) NASA
A) Michael Faraday B) Max Planck C) Niels Bohr D) Thomas Young
A) Vulkani B) Kanali C) Doline D) Polarne ledene kape
A) Saturn B) Mars C) Venera D) Jupiter
A) 1756 B) 1673 C) 1802 D) 1700
A) Izumitelj diferencialnega in integralnega računa. B) Pomembna osebnost znanstvene revolucije. C) Odkritelj gravitacije. D) Ustvarjalec periodnega sistema elementov.
A) Nizozemska B) Nemčija C) Anglija D) Francija
A) 1665 B) 1689 C) 1657 D) 1673
A) Johannes Kepler B) Isaac II Thuret C) René Descartes D) Galileo Galilei
A) Van Rekeningh in Spelen van Gluck B) De Motu Corporum ex Percussione C) Traité de la Lumière D) Horologium Oscillatorium
A) Valovna teorija svetlobe B) Teorija svetlobe kot korpuskularnega toka C) Teorija relativnosti svetlobe D) Kvantna teorija svetlobe
A) Huygensovo načelo o širjenju in lomljenju valovanja. B) Einsteinova teorija relativnosti. C) Newtonove zakone gibanja. D) Maxwellove enačbe.
A) Keplerjev okular B) Galilejev okular C) Newtonov okular D) Huygensov okular
A) Galileo Galilei B) Isaac Newton C) Frans van Schooten D) René Descartes
A) Elastični trk B) Gravitacijska sila C) Termodinamika D) Elektromagnetizem
A) Albert Einstein in Niels Bohr B) René Descartes in Marin Mersenne C) Galileo Galilei in Johannes Kepler D) Isaac Newton in Albert Einstein
A) Zdravnik. B) Diplomat in svetovalec za družino Orange. C) Umetnik. D) Matematik.
A) Njegov očidov oče B) Vplivni politik C) Znanski znanstvenik D) Njegov materin oče
A) Osemnajst B) Petnajst C) Sedemnajst D) Šestnajst
A) Frans van Schooten Jr. B) John Pell C) André Rivet D) Johann Henryk Dauber
A) André Rivet B) John Pell C) Frans van Schooten mlajši D) Johann Henryk Dauber
A) Ožanska družina je ponovno pridobila oblast. B) Začelo se je prvo obdobje brez stadtholderja. C) Izbruhnila je vojna z Anglijo. D) Zlata doba Nizozemske se je končala.
A) Nemščina ali italijanščina B) Španščina ali portugalščina C) Nizozemščina ali angleščina D) Francoščina ali latinščina
A) 1666 B) 1673 C) 1648 D) 1655
A) Aristotel B) Evklid C) Pitagor D) Arhimed
A) Hiperbola B) Parabola C) Katena (catenaria) D) Elipsa
A) Gottfried Leibniz B) Ismael Boulliau C) Claude Mylon D) Pierre de Fermat
A) Grégoire de Saint-Vincent B) Isaac Newton C) René Descartes D) Blaise Pascal
A) Pravilna intonacija B) Pitagorejska lestvica C) Meantone lestvica D) Enakomerna lestvica
A) 1675 B) 1660 C) 1680 D) 1654
A) Stanovanje v Amsterdamu B) Vila v Parizu C) Hiša v Leidnu D) Hofwijck
A) Ismael Boulliau B) Pierre de Carcavi C) Claude Mylon D) Marin Mersenne
A) Isaac Newton B) Blaise Pascal C) Pierre de Fermat D) René Descartes
A) Z objavami v revijah B) Na javnih predavanjih C) Z osebni srečanji D) Z pismi
A) Iapet B) Reja C) Encelad D) Titan
A) 1689 B) 1663 C) 1657 D) 1675
A) Akademija Montmor B) Univerza Leiden C) Kraljeva družba v Londonu D) Académie des sciences
A) Isaac Newton B) Jean-Baptiste Colbert C) René Descartes D) Robert Boyle
A) Vodna turbina B) Motor na barut C) Električni motor D) Parni stroj
A) René Descartes B) Robert Hooke C) Christiaan Huygens D) Isaac Newton
A) 1675 B) 1684 C) 1651 D) 1693
A) Katedrala Notre-Dame, Pariz B) Zahodna opatija, London C) Grote Kerk, Haag D) Bazilika Svetega Petra, Vatikan
A) Kepler B) Newton C) Galileo D) Leibniz
A) Odmev B) Rezonanca C) Flanging D) Reverbacija
A) Leiden B) Amsterdam C) Pariz D) London
A) Eulerjeve metode B) Gaussova teorija števil C) Newtonova računarska metoda D) Fermatove metode za deljenje z neskončno majhnimi količinami
A) Njegov družbeni status je neznan. B) Bil je zaročen, vendar se ni poročil. C) Imel je več zakonov. D) Nikoli se ni poročil.
A) Amsterdam B) London C) Pariz D) Rim
A) Delovanje na daljavo. B) Metafizični sistemi. C) Teoretične konstrukcije. D) Naravoslovje, ki je temeljilo na poskusih in mehaniki.
A) Newtonova matematika je bila pravilna. B) Newtonove ideje so bile metafizične. C) Newtonove teorije so bile nepopolne. D) Newtonovi poskusi so bili pomanjkljivi.
A) Delovanje na daljavo B) Teoretične konstrukcije C) Metafizična interakcija D) Delovanje preko neposrednega stika
A) Newtonove zakone B) Leibnizove zakone C) Boyleove zakone D) Descartesove zakone
A) Kartezijska filozofija B) Galilejeva invarianca C) Newtonova mehanika D) Boylejeva hipoteza
A) 1656 B) 1668 C) 1669 D) 1675
A) Le Journal de Physique B) Journal des Sçavans C) Acta Eruditorum D) Philosophical Transactions of the Royal Society
A) 1667 B) 1686 C) 1659 D) 1673
A) F_c = m + ω2 + r B) F_c = m - ω2 * r C) F_c = m * ω2 * r D) F_c = m / (ω * r)
A) 1686 B) 1659 C) 1703 D) 1673
A) Alexander Bruce B) Sir Robert Moray C) Lodewijk Huygens D) Jean Richer
A) Opazovanje, da nihajalke niso popolnoma enakomerno nihajoče. B) Ustvariti večno gibajočo se napravo. C) Razviti nov tip mehanizma za uravnavanje gibanja. D) Izboljšati natančnost sončnih ur.
A) Cikloida B) Parabola C) Elipsa D) Hiperbola
A) Centripetalna sila B) Gravitacijska sila C) Zvijanje D) Magnetno polje
A) Umanjšanje, ki je povzročilo, da se je en nihajalka ustavila. B) Rezonanca, ki je povzročila povečanje amplitudo. C) Fazni premik, ki je povzročil različne periode. D) Sinhronizacija, pri kateri sta se nihajalci usklajala.
A) 1703 B) 1662 C) 1675 D) 1659
A) Spiralna vzmet za uravnoteženje B) Vzmet tipa fusee C) Vzmet tipa verge D) Cikloidalna vzmet
A) Zmanjšati trenje B) Zagotoviti enakomerno nihanje C) Izboljšati vzdržljivost D) Povečati navor
A) Mehanizem s cilindrom B) Mehanizem z vrtilno gredjo C) Mehanizem s prosto gredjo D) Mehanizem z sidro
A) Galileo Galilei B) Robert Hooke C) Isaac Newton D) Johannes Kepler
A) 1659 B) 2006 C) 1675 D) 1703
A) Principia B) Tractatus C) Opticks D) Dioptrika
A) Eliptične leče B) Parabolične leče C) Sferične leče D) Hiperbolične leče
A) 1703 B) 1675 C) 1655 D) 1662
A) Galileo Galilei B) Robert Boyle C) Spinoza D) Isaac Newton
A) Teleskop B) Barometer C) Mikroskop D) Magična svetilka
A) 1704 B) 1678 C) 1690 D) 1669
A) Rasmus Bartholin B) Ole Christensen Rømer C) Ignace-Gaston Pardies D) Isaac Newton
A) Christiaan Huygens B) Ignace-Gaston Pardies C) Rasmus Bartholin D) Isaac Newton
A) Fresnel B) Newton C) Young D) Arago
A) 50x B) 60x C) 43x D) 30x
A) Venera B) Jupitera C) Saturn D) Mars
A) François-Michel le Tellier B) Nicolas Fouquet C) Jean-Baptiste Colbert D) Ludvik XIV
A) Analitično računanje B) Algebraična geometrija C) Trigonometrija D) Neprekinjene ulomke
A) 1689 B) 1695 C) 1700 D) 1698
A) Nebozačne spekulacije B) Univerzalni svetovi C) Odkritje nebesnih svetov D) Kosmična teorija
A) Ogljikov dioksid B) Kisik C) Metan D) Voda
A) To je v nasprotju z biblijskimi nauki. B) Biblija to ne potrjuje ne zavrača. C) Biblija to izrecno podpira. D) Biblija ponuja podrobne opise tega.
A) Zvezda Sirius je enako svetla kot Sonce. B) Zvezda Sirius nima planetov, ki krožijo okoli nje. C) Zvezda Sirius je del dvojne zvezdne sisteme. D) Zvezda Sirius je bližje kot Luna.
A) Astrofizika B) Sodobna matematična fizika C) Kvantna mehanika D) Termodinamika
A) Rodovina Bernoulli B) Guillaume de l'Hôpital C) Albert Einstein D) Gottfried Wilhelm Leibniz
A) Gottfried Wilhelm Leibniz B) Michael Faraday C) Isaac Newton D) Bernoullijevi
A) Aksiomatske prezentacije z natančnimi geometrijskimi dokazi. B) Empirične opazovalnosti brez dokazov. C) Numerične približki. D) Filozofski argumenti.
A) Ignoriranje empiričnih podatkov B) Ustvarjanje novih znanj o svetu C) Izogibanje matematični zapletenosti D) Osredotočanje izključno na teoretične vidike
A) Pierre Bourguignon B) Caspar Netscher C) Adriaen Hanneman D) Bernard Vaillant |