A) 1629 B) 1596 C) 1682 D) 1749
A) Asteroid B) Komet C) Luna D) Planet
A) 1655 B) 1802 C) 1700 D) 1750
A) Sončne ure B) Peščena ura C) Ura za sveče D) Ura z nihalom
A) Francija B) Nizozemska C) Nemčija D) Anglija
A) Galilejeve lune B) Nebesna mehanika C) Zvezdnata noč D) Systema Saturnium
A) Kraljeva družba B) NASA C) UNESCO D) CERN
A) Niels Bohr B) Thomas Young C) Michael Faraday D) Max Planck
A) Doline B) Kanali C) Polarne ledene kape D) Vulkani
A) Mars B) Saturn C) Venera D) Jupiter
A) 1673 B) 1700 C) 1802 D) 1756
A) Odkritelj gravitacije. B) Ustvarjalec periodnega sistema elementov. C) Izumitelj diferencialnega in integralnega računa. D) Pomembna osebnost znanstvene revolucije.
A) Francija B) Nemčija C) Anglija D) Nizozemska
A) 1665 B) 1657 C) 1689 D) 1673
A) Isaac II Thuret B) Johannes Kepler C) Galileo Galilei D) René Descartes
A) Horologium Oscillatorium B) Van Rekeningh in Spelen van Gluck C) De Motu Corporum ex Percussione D) Traité de la Lumière
A) Kvantna teorija svetlobe B) Teorija relativnosti svetlobe C) Teorija svetlobe kot korpuskularnega toka D) Valovna teorija svetlobe
A) Huygensovo načelo o širjenju in lomljenju valovanja. B) Einsteinova teorija relativnosti. C) Newtonove zakone gibanja. D) Maxwellove enačbe.
A) Keplerjev okular B) Newtonov okular C) Huygensov okular D) Galilejev okular
A) Frans van Schooten B) René Descartes C) Galileo Galilei D) Isaac Newton
A) Elastični trk B) Elektromagnetizem C) Termodinamika D) Gravitacijska sila
A) Galileo Galilei in Johannes Kepler B) René Descartes in Marin Mersenne C) Isaac Newton in Albert Einstein D) Albert Einstein in Niels Bohr
A) Matematik. B) Diplomat in svetovalec za družino Orange. C) Zdravnik. D) Umetnik.
A) Vplivni politik B) Znanski znanstvenik C) Njegov materin oče D) Njegov očidov oče
A) Osemnajst B) Sedemnajst C) Šestnajst D) Petnajst
A) Johann Henryk Dauber B) John Pell C) André Rivet D) Frans van Schooten Jr.
A) André Rivet B) Frans van Schooten mlajši C) John Pell D) Johann Henryk Dauber
A) Začelo se je prvo obdobje brez stadtholderja. B) Izbruhnila je vojna z Anglijo. C) Zlata doba Nizozemske se je končala. D) Ožanska družina je ponovno pridobila oblast.
A) Španščina ali portugalščina B) Nizozemščina ali angleščina C) Nemščina ali italijanščina D) Francoščina ali latinščina
A) 1648 B) 1673 C) 1655 D) 1666
A) Aristotel B) Evklid C) Pitagor D) Arhimed
A) Katena (catenaria) B) Hiperbola C) Elipsa D) Parabola
A) Claude Mylon B) Gottfried Leibniz C) Ismael Boulliau D) Pierre de Fermat
A) Grégoire de Saint-Vincent B) Blaise Pascal C) René Descartes D) Isaac Newton
A) Pitagorejska lestvica B) Pravilna intonacija C) Meantone lestvica D) Enakomerna lestvica
A) 1680 B) 1660 C) 1675 D) 1654
A) Stanovanje v Amsterdamu B) Hofwijck C) Vila v Parizu D) Hiša v Leidnu
A) Pierre de Carcavi B) Ismael Boulliau C) Claude Mylon D) Marin Mersenne
A) Pierre de Fermat B) Isaac Newton C) René Descartes D) Blaise Pascal
A) Z objavami v revijah B) Z osebni srečanji C) Na javnih predavanjih D) Z pismi
A) Titan B) Encelad C) Iapet D) Reja
A) 1657 B) 1689 C) 1663 D) 1675
A) Akademija Montmor B) Univerza Leiden C) Académie des sciences D) Kraljeva družba v Londonu
A) Jean-Baptiste Colbert B) Isaac Newton C) Robert Boyle D) René Descartes
A) Parni stroj B) Vodna turbina C) Električni motor D) Motor na barut
A) Isaac Newton B) Robert Hooke C) Christiaan Huygens D) René Descartes
A) 1693 B) 1684 C) 1651 D) 1675
A) Grote Kerk, Haag B) Katedrala Notre-Dame, Pariz C) Zahodna opatija, London D) Bazilika Svetega Petra, Vatikan
A) Leibniz B) Kepler C) Newton D) Galileo
A) Reverbacija B) Rezonanca C) Odmev D) Flanging
A) Leiden B) Amsterdam C) Pariz D) London
A) Eulerjeve metode B) Fermatove metode za deljenje z neskončno majhnimi količinami C) Gaussova teorija števil D) Newtonova računarska metoda
A) Nikoli se ni poročil. B) Bil je zaročen, vendar se ni poročil. C) Imel je več zakonov. D) Njegov družbeni status je neznan.
A) Pariz B) Amsterdam C) London D) Rim
A) Delovanje na daljavo. B) Metafizični sistemi. C) Naravoslovje, ki je temeljilo na poskusih in mehaniki. D) Teoretične konstrukcije.
A) Newtonovi poskusi so bili pomanjkljivi. B) Newtonove teorije so bile nepopolne. C) Newtonova matematika je bila pravilna. D) Newtonove ideje so bile metafizične.
A) Metafizična interakcija B) Delovanje preko neposrednega stika C) Teoretične konstrukcije D) Delovanje na daljavo
A) Leibnizove zakone B) Newtonove zakone C) Descartesove zakone D) Boyleove zakone
A) Newtonova mehanika B) Kartezijska filozofija C) Boylejeva hipoteza D) Galilejeva invarianca
A) 1656 B) 1669 C) 1675 D) 1668
A) Acta Eruditorum B) Journal des Sçavans C) Philosophical Transactions of the Royal Society D) Le Journal de Physique
A) 1673 B) 1686 C) 1667 D) 1659
A) F_c = m - ω2 * r B) F_c = m + ω2 + r C) F_c = m / (ω * r) D) F_c = m * ω2 * r
A) 1673 B) 1686 C) 1659 D) 1703
A) Alexander Bruce B) Sir Robert Moray C) Jean Richer D) Lodewijk Huygens
A) Opazovanje, da nihajalke niso popolnoma enakomerno nihajoče. B) Izboljšati natančnost sončnih ur. C) Ustvariti večno gibajočo se napravo. D) Razviti nov tip mehanizma za uravnavanje gibanja.
A) Cikloida B) Hiperbola C) Elipsa D) Parabola
A) Magnetno polje B) Centripetalna sila C) Gravitacijska sila D) Zvijanje
A) Umanjšanje, ki je povzročilo, da se je en nihajalka ustavila. B) Rezonanca, ki je povzročila povečanje amplitudo. C) Fazni premik, ki je povzročil različne periode. D) Sinhronizacija, pri kateri sta se nihajalci usklajala.
A) 1703 B) 1675 C) 1659 D) 1662
A) Spiralna vzmet za uravnoteženje B) Vzmet tipa fusee C) Vzmet tipa verge D) Cikloidalna vzmet
A) Izboljšati vzdržljivost B) Zmanjšati trenje C) Povečati navor D) Zagotoviti enakomerno nihanje
A) Mehanizem s prosto gredjo B) Mehanizem z sidro C) Mehanizem s cilindrom D) Mehanizem z vrtilno gredjo
A) Robert Hooke B) Isaac Newton C) Johannes Kepler D) Galileo Galilei
A) 2006 B) 1675 C) 1703 D) 1659
A) Tractatus B) Dioptrika C) Principia D) Opticks
A) Hiperbolične leče B) Eliptične leče C) Sferične leče D) Parabolične leče
A) 1662 B) 1675 C) 1703 D) 1655
A) Galileo Galilei B) Robert Boyle C) Spinoza D) Isaac Newton
A) Mikroskop B) Teleskop C) Barometer D) Magična svetilka
A) 1704 B) 1669 C) 1690 D) 1678
A) Isaac Newton B) Ignace-Gaston Pardies C) Ole Christensen Rømer D) Rasmus Bartholin
A) Christiaan Huygens B) Rasmus Bartholin C) Isaac Newton D) Ignace-Gaston Pardies
A) Young B) Newton C) Fresnel D) Arago
A) 43x B) 50x C) 60x D) 30x
A) Saturn B) Venera C) Jupitera D) Mars
A) Jean-Baptiste Colbert B) François-Michel le Tellier C) Ludvik XIV D) Nicolas Fouquet
A) Trigonometrija B) Algebraična geometrija C) Analitično računanje D) Neprekinjene ulomke
A) 1698 B) 1700 C) 1689 D) 1695
A) Nebozačne spekulacije B) Kosmična teorija C) Odkritje nebesnih svetov D) Univerzalni svetovi
A) Kisik B) Metan C) Ogljikov dioksid D) Voda
A) Biblija ponuja podrobne opise tega. B) Biblija to izrecno podpira. C) To je v nasprotju z biblijskimi nauki. D) Biblija to ne potrjuje ne zavrača.
A) Zvezda Sirius je enako svetla kot Sonce. B) Zvezda Sirius je bližje kot Luna. C) Zvezda Sirius nima planetov, ki krožijo okoli nje. D) Zvezda Sirius je del dvojne zvezdne sisteme.
A) Sodobna matematična fizika B) Kvantna mehanika C) Astrofizika D) Termodinamika
A) Guillaume de l'Hôpital B) Gottfried Wilhelm Leibniz C) Albert Einstein D) Rodovina Bernoulli
A) Gottfried Wilhelm Leibniz B) Bernoullijevi C) Isaac Newton D) Michael Faraday
A) Filozofski argumenti. B) Numerične približki. C) Empirične opazovalnosti brez dokazov. D) Aksiomatske prezentacije z natančnimi geometrijskimi dokazi.
A) Ignoriranje empiričnih podatkov B) Osredotočanje izključno na teoretične vidike C) Ustvarjanje novih znanj o svetu D) Izogibanje matematični zapletenosti
A) Adriaen Hanneman B) Bernard Vaillant C) Pierre Bourguignon D) Caspar Netscher |