A) 1682 B) 1749 C) 1596 D) 1629
A) Komet B) Asteroid C) Luna D) Planet
A) 1750 B) 1802 C) 1655 D) 1700
A) Sončne ure B) Ura z nihalom C) Ura za sveče D) Peščena ura
A) Francija B) Nemčija C) Anglija D) Nizozemska
A) Systema Saturnium B) Nebesna mehanika C) Zvezdnata noč D) Galilejeve lune
A) Kraljeva družba B) CERN C) NASA D) UNESCO
A) Michael Faraday B) Max Planck C) Niels Bohr D) Thomas Young
A) Polarne ledene kape B) Kanali C) Vulkani D) Doline
A) Jupiter B) Mars C) Venera D) Saturn
A) 1756 B) 1700 C) 1673 D) 1802
A) Izumitelj diferencialnega in integralnega računa. B) Ustvarjalec periodnega sistema elementov. C) Pomembna osebnost znanstvene revolucije. D) Odkritelj gravitacije.
A) Francija B) Nizozemska C) Nemčija D) Anglija
A) 1657 B) 1689 C) 1665 D) 1673
A) René Descartes B) Galileo Galilei C) Isaac II Thuret D) Johannes Kepler
A) Van Rekeningh in Spelen van Gluck B) Traité de la Lumière C) De Motu Corporum ex Percussione D) Horologium Oscillatorium
A) Teorija relativnosti svetlobe B) Teorija svetlobe kot korpuskularnega toka C) Valovna teorija svetlobe D) Kvantna teorija svetlobe
A) Huygensovo načelo o širjenju in lomljenju valovanja. B) Newtonove zakone gibanja. C) Einsteinova teorija relativnosti. D) Maxwellove enačbe.
A) Galilejev okular B) Keplerjev okular C) Newtonov okular D) Huygensov okular
A) Isaac Newton B) Galileo Galilei C) Frans van Schooten D) René Descartes
A) Termodinamika B) Elastični trk C) Elektromagnetizem D) Gravitacijska sila
A) Isaac Newton in Albert Einstein B) Galileo Galilei in Johannes Kepler C) Albert Einstein in Niels Bohr D) René Descartes in Marin Mersenne
A) Diplomat in svetovalec za družino Orange. B) Matematik. C) Umetnik. D) Zdravnik.
A) Znanski znanstvenik B) Njegov očidov oče C) Vplivni politik D) Njegov materin oče
A) Sedemnajst B) Šestnajst C) Petnajst D) Osemnajst
A) Johann Henryk Dauber B) John Pell C) Frans van Schooten Jr. D) André Rivet
A) Johann Henryk Dauber B) André Rivet C) John Pell D) Frans van Schooten mlajši
A) Ožanska družina je ponovno pridobila oblast. B) Začelo se je prvo obdobje brez stadtholderja. C) Izbruhnila je vojna z Anglijo. D) Zlata doba Nizozemske se je končala.
A) Francoščina ali latinščina B) Nemščina ali italijanščina C) Nizozemščina ali angleščina D) Španščina ali portugalščina
A) 1655 B) 1666 C) 1648 D) 1673
A) Pitagor B) Arhimed C) Aristotel D) Evklid
A) Elipsa B) Parabola C) Hiperbola D) Katena (catenaria)
A) Claude Mylon B) Ismael Boulliau C) Gottfried Leibniz D) Pierre de Fermat
A) Blaise Pascal B) Isaac Newton C) Grégoire de Saint-Vincent D) René Descartes
A) Pravilna intonacija B) Pitagorejska lestvica C) Enakomerna lestvica D) Meantone lestvica
A) 1680 B) 1660 C) 1675 D) 1654
A) Hofwijck B) Stanovanje v Amsterdamu C) Hiša v Leidnu D) Vila v Parizu
A) Ismael Boulliau B) Claude Mylon C) Pierre de Carcavi D) Marin Mersenne
A) Pierre de Fermat B) Blaise Pascal C) René Descartes D) Isaac Newton
A) Z pismi B) Z objavami v revijah C) Na javnih predavanjih D) Z osebni srečanji
A) Reja B) Titan C) Encelad D) Iapet
A) 1675 B) 1689 C) 1657 D) 1663
A) Kraljeva družba v Londonu B) Akademija Montmor C) Académie des sciences D) Univerza Leiden
A) René Descartes B) Robert Boyle C) Jean-Baptiste Colbert D) Isaac Newton
A) Vodna turbina B) Motor na barut C) Električni motor D) Parni stroj
A) Christiaan Huygens B) René Descartes C) Robert Hooke D) Isaac Newton
A) 1684 B) 1651 C) 1675 D) 1693
A) Bazilika Svetega Petra, Vatikan B) Grote Kerk, Haag C) Katedrala Notre-Dame, Pariz D) Zahodna opatija, London
A) Newton B) Leibniz C) Galileo D) Kepler
A) Rezonanca B) Reverbacija C) Flanging D) Odmev
A) London B) Amsterdam C) Leiden D) Pariz
A) Fermatove metode za deljenje z neskončno majhnimi količinami B) Gaussova teorija števil C) Eulerjeve metode D) Newtonova računarska metoda
A) Bil je zaročen, vendar se ni poročil. B) Imel je več zakonov. C) Njegov družbeni status je neznan. D) Nikoli se ni poročil.
A) Rim B) London C) Pariz D) Amsterdam
A) Teoretične konstrukcije. B) Delovanje na daljavo. C) Metafizični sistemi. D) Naravoslovje, ki je temeljilo na poskusih in mehaniki.
A) Newtonova matematika je bila pravilna. B) Newtonove teorije so bile nepopolne. C) Newtonove ideje so bile metafizične. D) Newtonovi poskusi so bili pomanjkljivi.
A) Delovanje na daljavo B) Metafizična interakcija C) Teoretične konstrukcije D) Delovanje preko neposrednega stika
A) Leibnizove zakone B) Descartesove zakone C) Boyleove zakone D) Newtonove zakone
A) Boylejeva hipoteza B) Galilejeva invarianca C) Kartezijska filozofija D) Newtonova mehanika
A) 1656 B) 1675 C) 1669 D) 1668
A) Journal des Sçavans B) Acta Eruditorum C) Le Journal de Physique D) Philosophical Transactions of the Royal Society
A) 1673 B) 1667 C) 1659 D) 1686
A) F_c = m * ω2 * r B) F_c = m / (ω * r) C) F_c = m + ω2 + r D) F_c = m - ω2 * r
A) 1703 B) 1673 C) 1686 D) 1659
A) Alexander Bruce B) Sir Robert Moray C) Lodewijk Huygens D) Jean Richer
A) Razviti nov tip mehanizma za uravnavanje gibanja. B) Izboljšati natančnost sončnih ur. C) Ustvariti večno gibajočo se napravo. D) Opazovanje, da nihajalke niso popolnoma enakomerno nihajoče.
A) Elipsa B) Cikloida C) Parabola D) Hiperbola
A) Centripetalna sila B) Magnetno polje C) Zvijanje D) Gravitacijska sila
A) Fazni premik, ki je povzročil različne periode. B) Rezonanca, ki je povzročila povečanje amplitudo. C) Umanjšanje, ki je povzročilo, da se je en nihajalka ustavila. D) Sinhronizacija, pri kateri sta se nihajalci usklajala.
A) 1662 B) 1659 C) 1703 D) 1675
A) Spiralna vzmet za uravnoteženje B) Vzmet tipa verge C) Cikloidalna vzmet D) Vzmet tipa fusee
A) Zmanjšati trenje B) Izboljšati vzdržljivost C) Zagotoviti enakomerno nihanje D) Povečati navor
A) Mehanizem s cilindrom B) Mehanizem z sidro C) Mehanizem s prosto gredjo D) Mehanizem z vrtilno gredjo
A) Galileo Galilei B) Isaac Newton C) Robert Hooke D) Johannes Kepler
A) 1659 B) 1675 C) 2006 D) 1703
A) Tractatus B) Dioptrika C) Opticks D) Principia
A) Hiperbolične leče B) Eliptične leče C) Parabolične leče D) Sferične leče
A) 1703 B) 1655 C) 1675 D) 1662
A) Isaac Newton B) Robert Boyle C) Spinoza D) Galileo Galilei
A) Teleskop B) Magična svetilka C) Barometer D) Mikroskop
A) 1669 B) 1704 C) 1678 D) 1690
A) Ole Christensen Rømer B) Rasmus Bartholin C) Ignace-Gaston Pardies D) Isaac Newton
A) Christiaan Huygens B) Rasmus Bartholin C) Isaac Newton D) Ignace-Gaston Pardies
A) Young B) Fresnel C) Arago D) Newton
A) 50x B) 43x C) 30x D) 60x
A) Saturn B) Jupitera C) Venera D) Mars
A) François-Michel le Tellier B) Jean-Baptiste Colbert C) Ludvik XIV D) Nicolas Fouquet
A) Neprekinjene ulomke B) Trigonometrija C) Analitično računanje D) Algebraična geometrija
A) 1689 B) 1698 C) 1695 D) 1700
A) Nebozačne spekulacije B) Kosmična teorija C) Odkritje nebesnih svetov D) Univerzalni svetovi
A) Voda B) Kisik C) Ogljikov dioksid D) Metan
A) Biblija to ne potrjuje ne zavrača. B) Biblija ponuja podrobne opise tega. C) To je v nasprotju z biblijskimi nauki. D) Biblija to izrecno podpira.
A) Zvezda Sirius nima planetov, ki krožijo okoli nje. B) Zvezda Sirius je bližje kot Luna. C) Zvezda Sirius je enako svetla kot Sonce. D) Zvezda Sirius je del dvojne zvezdne sisteme.
A) Kvantna mehanika B) Astrofizika C) Termodinamika D) Sodobna matematična fizika
A) Gottfried Wilhelm Leibniz B) Albert Einstein C) Guillaume de l'Hôpital D) Rodovina Bernoulli
A) Bernoullijevi B) Michael Faraday C) Gottfried Wilhelm Leibniz D) Isaac Newton
A) Empirične opazovalnosti brez dokazov. B) Filozofski argumenti. C) Numerične približki. D) Aksiomatske prezentacije z natančnimi geometrijskimi dokazi.
A) Ustvarjanje novih znanj o svetu B) Osredotočanje izključno na teoretične vidike C) Ignoriranje empiričnih podatkov D) Izogibanje matematični zapletenosti
A) Bernard Vaillant B) Caspar Netscher C) Pierre Bourguignon D) Adriaen Hanneman |