A) Wilhelm Wundt. B) B.F. Skinner. C) Sigmund Freud. D) Carl Jung.
A) Ideja, da so pomembne le interpretacije sveta. B) Prepričanje, da ničesar ni mogoče spoznati. C) Mnenje, da je svet takšen, kot se nam zdi. D) Stališče, da je zaznavanje povsem subjektivno.
A) Pomembni so le kemični procesi v možganih. B) Duševna stanja so opredeljena s svojo funkcijo ali vlogo. C) Zavest imajo samo ljudje. D) Duševna stanja lahko obstajajo brez fizičnih stanj.
A) Ideja, da zavest izhaja iz kompleksnosti. B) Stališče, da je zavest temeljna lastnost vse materije. C) Prepričanje, da se zaveda le človek. D) Doktrina, ki zanika obstoj zavesti.
A) René Descartes. B) David Hume. C) Immanuel Kant. D) Friedrich Nietzsche.
A) Subjektivna izkušnja posameznika. B) Metafizična narava zavesti. C) Opazovano vedenje kot podlaga za preučevanje uma. D) Notranje misli in občutki.
A) Bitje, ki je fizično podobno človeku. B) Hipotetično bitje brez subjektivnih izkušenj. C) Bitje, ki ne čuti bolečine. D) Napredni robot s polno zavestjo.
A) Daniel Dennett. B) Frank Jackson. C) John Searle. D) David Chalmers.
A) Doktrina, da so vsi dogodki vnaprej določeni. B) Prepričanje, da lahko um vpliva na telo. C) Mnenje, da so duševni dogodki posledica fizičnih dogodkov, vendar nanje ne vplivajo. D) Misel, da je um iluzija.
A) Zavračanje subjektivne izkušnje. B) Analiza fizičnih procesov v možganih. C) Teorija, po kateri je resničen le zunanji svet. D) Študija struktur zavesti, ki jih doživljamo s prvoosebnega vidika.
A) David Chalmers. B) Elizabeth Anscombe. C) Karl Popper. D) Martha Nussbaum.
A) Thomas Nagel. B) John Searle. C) David Chalmers. D) Daniel Dennett.
A) Resnični so le opazovani pojavi. B) Pojavov ni mogoče razložiti z redukcijo. C) Kompleksne duševne pojave je mogoče reducirati na preprostejše fizikalne procese. D) Vsa duševna stanja so neodvisna od telesnih stanj.
A) Duševna stanja so enaka možganskim stanjem. B) Um in telo sta popolnoma ločena. C) Zavest je iluzija. D) Duševna stanja lahko obstajajo zunaj možganov.
A) Filozofske raziskave o naravi znanja. B) Študija človeškega vedenja brez upoštevanja biologije. C) veja psihologije, ki se ukvarja z družbenim vedenjem. D) Raziskovanje možganov in njihove povezanosti s kognitivnimi procesi.
A) Richard Dawkins B) John Searle C) Carl Popper D) Daniel Dennett
A) John Searle. B) David Lewis. C) Gilbert Ryle. D) Noam Chomsky.
A) Ves obstoj je skupna iluzija. B) Zavest je produkt družbe. C) Samo človekov um zagotovo obstaja. D) Um in telo sta eno. |