A) Carl Jung. B) B.F. Skinner. C) Sigmund Freud. D) Wilhelm Wundt.
A) Mnenje, da je svet takšen, kot se nam zdi. B) Prepričanje, da ničesar ni mogoče spoznati. C) Ideja, da so pomembne le interpretacije sveta. D) Stališče, da je zaznavanje povsem subjektivno.
A) Pomembni so le kemični procesi v možganih. B) Duševna stanja lahko obstajajo brez fizičnih stanj. C) Duševna stanja so opredeljena s svojo funkcijo ali vlogo. D) Zavest imajo samo ljudje.
A) Doktrina, ki zanika obstoj zavesti. B) Prepričanje, da se zaveda le človek. C) Stališče, da je zavest temeljna lastnost vse materije. D) Ideja, da zavest izhaja iz kompleksnosti.
A) David Hume. B) Immanuel Kant. C) Friedrich Nietzsche. D) René Descartes.
A) Subjektivna izkušnja posameznika. B) Notranje misli in občutki. C) Metafizična narava zavesti. D) Opazovano vedenje kot podlaga za preučevanje uma.
A) Bitje, ki je fizično podobno človeku. B) Hipotetično bitje brez subjektivnih izkušenj. C) Napredni robot s polno zavestjo. D) Bitje, ki ne čuti bolečine.
A) Frank Jackson. B) John Searle. C) Daniel Dennett. D) David Chalmers.
A) Misel, da je um iluzija. B) Doktrina, da so vsi dogodki vnaprej določeni. C) Prepričanje, da lahko um vpliva na telo. D) Mnenje, da so duševni dogodki posledica fizičnih dogodkov, vendar nanje ne vplivajo.
A) Analiza fizičnih procesov v možganih. B) Študija struktur zavesti, ki jih doživljamo s prvoosebnega vidika. C) Zavračanje subjektivne izkušnje. D) Teorija, po kateri je resničen le zunanji svet.
A) Martha Nussbaum. B) Elizabeth Anscombe. C) David Chalmers. D) Karl Popper.
A) David Chalmers. B) John Searle. C) Thomas Nagel. D) Daniel Dennett.
A) Resnični so le opazovani pojavi. B) Pojavov ni mogoče razložiti z redukcijo. C) Kompleksne duševne pojave je mogoče reducirati na preprostejše fizikalne procese. D) Vsa duševna stanja so neodvisna od telesnih stanj.
A) Duševna stanja lahko obstajajo zunaj možganov. B) Zavest je iluzija. C) Duševna stanja so enaka možganskim stanjem. D) Um in telo sta popolnoma ločena.
A) Raziskovanje možganov in njihove povezanosti s kognitivnimi procesi. B) veja psihologije, ki se ukvarja z družbenim vedenjem. C) Filozofske raziskave o naravi znanja. D) Študija človeškega vedenja brez upoštevanja biologije.
A) Richard Dawkins B) Carl Popper C) Daniel Dennett D) John Searle
A) Gilbert Ryle. B) David Lewis. C) John Searle. D) Noam Chomsky.
A) Um in telo sta eno. B) Zavest je produkt družbe. C) Samo človekov um zagotovo obstaja. D) Ves obstoj je skupna iluzija. |