A) Sigmund Freud. B) B.F. Skinner. C) Wilhelm Wundt. D) Carl Jung.
A) Stališče, da je zaznavanje povsem subjektivno. B) Mnenje, da je svet takšen, kot se nam zdi. C) Ideja, da so pomembne le interpretacije sveta. D) Prepričanje, da ničesar ni mogoče spoznati.
A) Pomembni so le kemični procesi v možganih. B) Duševna stanja so opredeljena s svojo funkcijo ali vlogo. C) Duševna stanja lahko obstajajo brez fizičnih stanj. D) Zavest imajo samo ljudje.
A) Doktrina, ki zanika obstoj zavesti. B) Ideja, da zavest izhaja iz kompleksnosti. C) Prepričanje, da se zaveda le človek. D) Stališče, da je zavest temeljna lastnost vse materije.
A) René Descartes. B) Friedrich Nietzsche. C) David Hume. D) Immanuel Kant.
A) Opazovano vedenje kot podlaga za preučevanje uma. B) Metafizična narava zavesti. C) Subjektivna izkušnja posameznika. D) Notranje misli in občutki.
A) Hipotetično bitje brez subjektivnih izkušenj. B) Napredni robot s polno zavestjo. C) Bitje, ki je fizično podobno človeku. D) Bitje, ki ne čuti bolečine.
A) Daniel Dennett. B) Frank Jackson. C) David Chalmers. D) John Searle.
A) Doktrina, da so vsi dogodki vnaprej določeni. B) Misel, da je um iluzija. C) Mnenje, da so duševni dogodki posledica fizičnih dogodkov, vendar nanje ne vplivajo. D) Prepričanje, da lahko um vpliva na telo.
A) Študija struktur zavesti, ki jih doživljamo s prvoosebnega vidika. B) Zavračanje subjektivne izkušnje. C) Teorija, po kateri je resničen le zunanji svet. D) Analiza fizičnih procesov v možganih.
A) Martha Nussbaum. B) David Chalmers. C) Elizabeth Anscombe. D) Karl Popper.
A) John Searle. B) Daniel Dennett. C) David Chalmers. D) Thomas Nagel.
A) Pojavov ni mogoče razložiti z redukcijo. B) Resnični so le opazovani pojavi. C) Vsa duševna stanja so neodvisna od telesnih stanj. D) Kompleksne duševne pojave je mogoče reducirati na preprostejše fizikalne procese.
A) Duševna stanja lahko obstajajo zunaj možganov. B) Duševna stanja so enaka možganskim stanjem. C) Zavest je iluzija. D) Um in telo sta popolnoma ločena.
A) Raziskovanje možganov in njihove povezanosti s kognitivnimi procesi. B) Filozofske raziskave o naravi znanja. C) veja psihologije, ki se ukvarja z družbenim vedenjem. D) Študija človeškega vedenja brez upoštevanja biologije.
A) Richard Dawkins B) Carl Popper C) John Searle D) Daniel Dennett
A) John Searle. B) Noam Chomsky. C) David Lewis. D) Gilbert Ryle.
A) Um in telo sta eno. B) Zavest je produkt družbe. C) Samo človekov um zagotovo obstaja. D) Ves obstoj je skupna iluzija. |