A) B.F. Skinner. B) Carl Jung. C) Sigmund Freud. D) Wilhelm Wundt.
A) Stališče, da je zaznavanje povsem subjektivno. B) Prepričanje, da ničesar ni mogoče spoznati. C) Mnenje, da je svet takšen, kot se nam zdi. D) Ideja, da so pomembne le interpretacije sveta.
A) Duševna stanja lahko obstajajo brez fizičnih stanj. B) Duševna stanja so opredeljena s svojo funkcijo ali vlogo. C) Pomembni so le kemični procesi v možganih. D) Zavest imajo samo ljudje.
A) Prepričanje, da se zaveda le človek. B) Stališče, da je zavest temeljna lastnost vse materije. C) Doktrina, ki zanika obstoj zavesti. D) Ideja, da zavest izhaja iz kompleksnosti.
A) Friedrich Nietzsche. B) Immanuel Kant. C) René Descartes. D) David Hume.
A) Notranje misli in občutki. B) Subjektivna izkušnja posameznika. C) Opazovano vedenje kot podlaga za preučevanje uma. D) Metafizična narava zavesti.
A) Bitje, ki ne čuti bolečine. B) Bitje, ki je fizično podobno človeku. C) Hipotetično bitje brez subjektivnih izkušenj. D) Napredni robot s polno zavestjo.
A) Frank Jackson. B) David Chalmers. C) Daniel Dennett. D) John Searle.
A) Misel, da je um iluzija. B) Doktrina, da so vsi dogodki vnaprej določeni. C) Mnenje, da so duševni dogodki posledica fizičnih dogodkov, vendar nanje ne vplivajo. D) Prepričanje, da lahko um vpliva na telo.
A) Študija struktur zavesti, ki jih doživljamo s prvoosebnega vidika. B) Analiza fizičnih procesov v možganih. C) Teorija, po kateri je resničen le zunanji svet. D) Zavračanje subjektivne izkušnje.
A) David Chalmers. B) Elizabeth Anscombe. C) Martha Nussbaum. D) Karl Popper.
A) Daniel Dennett. B) John Searle. C) David Chalmers. D) Thomas Nagel.
A) Resnični so le opazovani pojavi. B) Vsa duševna stanja so neodvisna od telesnih stanj. C) Kompleksne duševne pojave je mogoče reducirati na preprostejše fizikalne procese. D) Pojavov ni mogoče razložiti z redukcijo.
A) Duševna stanja so enaka možganskim stanjem. B) Duševna stanja lahko obstajajo zunaj možganov. C) Um in telo sta popolnoma ločena. D) Zavest je iluzija.
A) veja psihologije, ki se ukvarja z družbenim vedenjem. B) Študija človeškega vedenja brez upoštevanja biologije. C) Raziskovanje možganov in njihove povezanosti s kognitivnimi procesi. D) Filozofske raziskave o naravi znanja.
A) Carl Popper B) John Searle C) Richard Dawkins D) Daniel Dennett
A) David Lewis. B) Gilbert Ryle. C) Noam Chomsky. D) John Searle.
A) Zavest je produkt družbe. B) Um in telo sta eno. C) Ves obstoj je skupna iluzija. D) Samo človekov um zagotovo obstaja. |