A) Albert Einstein B) Niels Bohr C) Erwin Schrödinger D) Max Planck
A) Kemijsko ravnovesje B) Stanje, v katerem je sistem v več stanjih hkrati. C) Termodinamični fazni prehod D) Molekularna simetrija
A) Določa temeljno omejitev natančnosti, s katero je mogoče hkrati poznati pare komplementarnih spremenljivk, kot sta položaj in gibalna moč. B) Načelo kemijske stehiometrije C) Zakon termodinamike D) Teorija atomske strukture
A) Načelo elektronske konfiguracije B) Teorija jedrske cepitve C) Koncept, da imajo delci lahko tako valovne kot delčne lastnosti. D) Proces kemijske vezave
A) Wolfgang Pauli B) Werner Heisenberg C) Louis de Broglie D) Erwin Schrödinger
A) Bohrov model B) Hundovo pravilo C) Načelo Aufbau D) Paulijevo izključitveno načelo
A) Vrsta molekularne simetrije B) Načelo kemijskega ravnovesja C) Pojav, pri katerem se dva ali več delcev poveže tako, da kvantnega stanja vsakega delca ni mogoče opisati neodvisno. D) Metoda za določanje reakcijskih hitrosti
A) Bohrova enačba B) Schrödingerjeva enačba C) Planckova enačba D) Hartree-Fockova enačba
A) Določa hitrost reakcij B) Opredeljuje molekulsko maso C) Zagotavlja teoretične metode za izračun energijskih nivojev, molekulskih struktur in spektroskopskih lastnosti. D) Nadzoruje kemijske reakcije.
A) Načelo Aufbau B) Hundovo pravilo C) Bohrovo pravilo D) Paulijevo izključitveno načelo
A) Dolžina vezi B) Odredba za obveznice C) Energija vezi D) Vezni kot
A) Elektronski B) Nevtroni C) Foton D) Proton
A) F=ma B) E=hf C) E=mc2 D) P=mv
A) Lagrangian B) Enotni C) Hermitov D) Hamiltonovec
A) Načelo komplementarnosti B) Kvantna prepletenost C) Heisenbergovo načelo negotovosti D) Dvojnost valov in delcev
A) Nadzoruje termodinamične procese. B) vpliva na kemijsko ravnovesje C) Ima ključno vlogo pri kvantni obdelavi informacij in kvantnem računalništvu. D) Določa reakcijske poti
A) Koncept molekularne polarnosti B) Zakon o plinskih reakcijah C) Model, ki opisuje obnašanje elektronov v atomih z uporabo kvantnih načel. D) Teorija atomskih izotopov
A) Erwin Schrödinger B) Niels Bohr C) Wolfgang Pauli D) Max Planck
A) Analiza prostorninskih lastnosti materialov B) preučevanje samo kemijskih reakcij C) Določanje kemijske kinetike D) razumevanje in napovedovanje obnašanja snovi na atomski in subatomski ravni.
A) Gostota energije B) Momentum C) Gostota verjetnosti D) Hitrost valovanja
A) Kolaps valovne funkcije B) Učinek tunela C) Kvantna prepletenost D) Superpozicija
A) Degenerirane orbitale B) Prehodne orbitale C) Hibridne orbitale D) Izoelektronske orbitale
A) Hibridni orbitalni B) Orbitalni osamljeni par C) Vezna orbitala D) Antivezavna orbitala
A) Kvantno število svetilnosti B) Število vrtenja C) Glavno kvantno število D) Magnetno kvantno število
A) Metode kvantnega Monte Carlo B) Aproksimacija Born–Oppenheimer C) Metoda Hartree-Fock D) Teorija funkcionala gostote
A) Gilbert N. Lewis B) Fritz London C) Walter Heitler D) Linus Pauling
A) Ignoriranje interakcij med elektroni. B) Natančne rešitve brez približevanj. C) Uporaba klasične mehanike. D) Sistematično uporabljena približevanja.
A) Uvedli so približek Born-Oppenheimer. B) Razvili so teorijo funkcionala gostote. C) Napisali so standardno besedilo o kemijski vezi. D) Bili so narejeni pomembni prispevki.
A) Magnetna polja. B) Zvočni valovi. C) Gravitacijske sile. D) Spektri.
A) Kinetična teorija. B) Hartree–Fock izračuni. C) Termodinamika. D) Klasična mehanika.
A) Linus Pauling. B) Fritz London. C) Gilbert N. Lewis. D) Walter Heitler.
A) Teorija funkcionala gostote B) Klasična mehanika C) Metode združenih klasterjev D) Pol-empirične metode
A) Vsak sistem z več elektroni. B) Atom helija. C) Molekularni ion vodika v okviru približka B-O. D) Atom vodika.
A) Teorija molekularnih orbital B) Metoda Hartree-Fock C) Metoda Kohn-Sham D) Teorija valenčnih vezi
A) 1927 B) 1952 C) 1935 D) 1960
A) Adiabatični prehodi B) Površine potencialne energije C) Reakcije, ki so prepovedane zaradi spina D) Vibronične povezave
A) Born in Oppenheimer B) Stueckelberg, Landau, Zener C) Rice in Ramsperger D) Marcus in Kassel
A) Reakcije, ki so prepovedane zaradi spin-pravil B) Ne-adiabatske reakcije C) Vibronične reakcije D) Adiabatske reakcije
A) 1920-ta B) 1950-ta C) 1930-ta D) 1940-ta |