A) Papirnati materiali B) Feromagnetni materiali C) Plastični materiali D) Nekovinski materiali
A) Volt B) Joule C) Tesla D) Newton
A) Območje sile B) Magnetno polje C) Električno polje D) Gravitacijski pas
A) Elektromagneti B) Keramični magneti C) neodimovi magneti D) Trajni magneti
A) Vzhodni pol B) Zahodni pol C) Južni pol D) Severni pol
A) Fotosinteza B) Hidrodinamika C) Termodinamika D) Elektromagnetizem
A) Začasni magnet B) Magnetizirana kovina C) Magnetna goba D) Trajni magnet
A) Pri absolutni ničli B) Pri sobni temperaturi C) Pod Curiejevo temperaturo D) Nad Curiejevo temperaturo
A) Severna pola B) Južna pola C) Za razliko od drogov D) Kot drogovi
A) Michael Faraday B) André-Marie Ampère C) Hans Christian Ørsted D) William Gilbert
A) Indijska B) Evropska C) Grška D) Kitajska
A) William Gilbert B) Alexander Neckam C) Leonardo Garzoni D) Niccolò Cabeo
A) Zakon o sili Ampera B) Maxwellove enačbe C) Faradayev zakon indukcije D) Zakon Biot-Savarta
A) James Clerk Maxwell B) Hans Christian Ørsted C) Albert Einstein D) Carl Friedrich Gauss
A) Zmanjšuje se s povečanjem razdalje med zankama. B) Nastopi samo, če sta zanki enaki po velikosti. C) Enaka je vsoti posameznih sil, ki jo vsak element toka izvajajo drug na drugega. D) Neodvisna je od oblike zank.
A) Leonardo Garzoni B) Peter Peregrinus de Maricourt C) Alexander Neckam D) Shen Kuo
A) Magnetizem je posledica statičnih električnih polj. B) Magnetna polja so neodvisna od električnih tokov. C) Vse oblike magnetizma izvirajo iz osnovnih točkovnih električnih nabojev, ki se gibajo drug glede na drugega. D) Magnetizem se pojavi samo v feromagnetnih materialih.
A) Peter Peregrinus de Maricourt: 'Epistola de magnete' B) Niccolò Cabeo: 'Philosophia Magnetica' C) William Gilbert: 'De Magnete, Magneticisque Corporibus, et de Magno Magnete Tellure' D) Leonardo Garzoni: 'Due trattati sopra la natura, e le qualità della calamita'
A) Za dokaz obstoja elektromagnetnih valov. B) Za združevanje elektrike in magnetizma. C) Za razvoj kvantne elektrodinamike. D) Za utemeljitev svoje teorije posebne relativnosti.
A) Sushruta Samhita B) Eseji iz sanjskega bazena C) Lunheng D) Lüshi Chunqiu
A) Peter Peregrinus de Maricourt B) Leonardo Garzoni C) Alexander Neckam D) Niccolò Cabeo
A) Diamagnetizem B) Feromagnetizem C) Paramagnetizem D) Antiferomagnetizem
A) Zlato, srebro, platina. B) Železo, kobalt, nikelj in njihove zlitine. C) Krom, svinec, cink. D) Aluminij, kisik, baker, ogljik.
A) Jakost naključno nihaja v odvisnosti od razdalje. B) Jakost ostaja konstanta, ne glede na razdaljo. C) Jakost se povečuje s povečanjem razdalje. D) Jakost se zmanjšuje s povečanjem razdalje.
A) Antiferomagnetizem B) Diamagnetizem C) Paramagnetizem D) Feromagnetizem
A) Antiferomagnetizem B) Paramagnetizem C) Diamagnetizem D) Feromagnetizem
A) Antiferomagnetizem B) Diamagnetizem C) Feromagnetizem D) Paramagnetizem
A) Aristotel B) Leonardo Garzoni C) William Gilbert D) Talès iz Mileta
A) Nepareni elektroni B) Zunanja magnetna polja C) Spin sparjenih elektronov D) Orbitalni gibi elektronov
A) Nikelj B) Kobalt C) Železo D) Aluminij
A) Pri visokih temperaturah. B) Pri nizkih temperaturah. C) Pri vseh temperaturah enako. D) Pri sobni temperaturi.
A) Superparamagnetizem. B) Naključni antiferomagnet ali spin led. C) Diamagnetizem. D) Feromagnetizem.
A) Ferimagnetizem. B) Superparamagnetizem. C) Diamagnetizem. D) Antiferomagnetizem.
A) Nikelj. B) Kobalt. C) Magnetit. D) Železo.
A) Yosuke Nagaoka. B) James Clerk Maxwell. C) Michael Faraday. D) Louis Néel.
A) 140 miliKelvinov. B) 300 Kelvinov. C) 100 Kelvinov. D) Sobna temperatura.
A) 1820 B) 1905 C) 1950 D) 1600
A) Magnetizem ne vpliva na električna polja. B) To sta popolnoma ločena pojava. C) Obe sta temeljno povezani. D) Elektrika lahko obstaja brez magnetizma.
A) B = μrμ0H B) B = μ0(H + M) C) B = μ0H D) B = χH
A) Relativna permeabilnost B) Magnetizacija C) Permeabilnost vakuma D) Magnetna prepustnost
A) H + M B) μ₀M C) χH D) B/μ₀
A) M = χH B) M = μ₀H C) M = B/μ₀ D) M je neodvisna od H
A) B = μᶳμ₀H B) B = μ₀(H + M) C) B = χH D) B = μ₀H
A) F = qvB B) F = χH C) F = μ₀(H + M) D) F = q(v × B)
A) F = qvB cos(θ) B) F = μrμ0H C) F = qvB sin(θ) D) F = χH
A) Diamagnetni B) Feromagnetni C) Antiferomagnetni D) Paramagnetni
A) Elektrocepcija B) Fotorecepcija C) Magnetorecepcija D) Termorecepcija
A) Termobiologija B) Magnetobiologija C) Fotobiologija D) Elektrobiologija
A) James Clerk Maxwell B) Michael Faraday C) André-Marie Ampère D) Hans Christian Ørsted
A) Fotorecepcija B) Biomagnetizem C) Magnetorecepcija D) Elektrocepcija
A) Kvantna teorija B) Elektrodinamika C) Hevristična pojasnila D) Molekularne orbite
A) Sigma-zvezdni orbitali B) Pi-orbitele C) Delta-orbitele D) Sigma-orbitele z dvema deloma
A) Izmenjavna interakcija B) Paulijev načelo izključitve C) Elektrodinamika interakcije dipolnih momentov D) Heisenbergov načelo nedoločenosti
A) Paulijevo načelo B) Diracova enačba C) Bohrovo model D) Heisenbergovo načelo nedoločnosti
A) Termodinamika B) Kvantna mehanika C) Elektrodinamika D) Klasična fizika |