A) Plastični materiali B) Feromagnetni materiali C) Nekovinski materiali D) Papirnati materiali
A) Tesla B) Volt C) Newton D) Joule
A) Območje sile B) Električno polje C) Magnetno polje D) Gravitacijski pas
A) Trajni magneti B) Keramični magneti C) neodimovi magneti D) Elektromagneti
A) Vzhodni pol B) Južni pol C) Severni pol D) Zahodni pol
A) Termodinamika B) Elektromagnetizem C) Hidrodinamika D) Fotosinteza
A) Začasni magnet B) Magnetna goba C) Magnetizirana kovina D) Trajni magnet
A) Pod Curiejevo temperaturo B) Pri absolutni ničli C) Nad Curiejevo temperaturo D) Pri sobni temperaturi
A) Za razliko od drogov B) Kot drogovi C) Severna pola D) Južna pola
A) André-Marie Ampère B) Hans Christian Ørsted C) Michael Faraday D) William Gilbert
A) Evropska B) Kitajska C) Indijska D) Grška
A) Niccolò Cabeo B) Leonardo Garzoni C) William Gilbert D) Alexander Neckam
A) Zakon Biot-Savarta B) Zakon o sili Ampera C) Maxwellove enačbe D) Faradayev zakon indukcije
A) James Clerk Maxwell B) Hans Christian Ørsted C) Albert Einstein D) Carl Friedrich Gauss
A) Enaka je vsoti posameznih sil, ki jo vsak element toka izvajajo drug na drugega. B) Nastopi samo, če sta zanki enaki po velikosti. C) Zmanjšuje se s povečanjem razdalje med zankama. D) Neodvisna je od oblike zank.
A) Shen Kuo B) Peter Peregrinus de Maricourt C) Leonardo Garzoni D) Alexander Neckam
A) Magnetizem se pojavi samo v feromagnetnih materialih. B) Vse oblike magnetizma izvirajo iz osnovnih točkovnih električnih nabojev, ki se gibajo drug glede na drugega. C) Magnetizem je posledica statičnih električnih polj. D) Magnetna polja so neodvisna od električnih tokov.
A) Niccolò Cabeo: 'Philosophia Magnetica' B) William Gilbert: 'De Magnete, Magneticisque Corporibus, et de Magno Magnete Tellure' C) Leonardo Garzoni: 'Due trattati sopra la natura, e le qualità della calamita' D) Peter Peregrinus de Maricourt: 'Epistola de magnete'
A) Za združevanje elektrike in magnetizma. B) Za razvoj kvantne elektrodinamike. C) Za dokaz obstoja elektromagnetnih valov. D) Za utemeljitev svoje teorije posebne relativnosti.
A) Eseji iz sanjskega bazena B) Lunheng C) Lüshi Chunqiu D) Sushruta Samhita
A) Leonardo Garzoni B) Peter Peregrinus de Maricourt C) Niccolò Cabeo D) Alexander Neckam
A) Antiferomagnetizem B) Diamagnetizem C) Feromagnetizem D) Paramagnetizem
A) Železo, kobalt, nikelj in njihove zlitine. B) Krom, svinec, cink. C) Aluminij, kisik, baker, ogljik. D) Zlato, srebro, platina.
A) Jakost se zmanjšuje s povečanjem razdalje. B) Jakost naključno nihaja v odvisnosti od razdalje. C) Jakost se povečuje s povečanjem razdalje. D) Jakost ostaja konstanta, ne glede na razdaljo.
A) Diamagnetizem B) Paramagnetizem C) Antiferomagnetizem D) Feromagnetizem
A) Antiferomagnetizem B) Feromagnetizem C) Paramagnetizem D) Diamagnetizem
A) Antiferomagnetizem B) Feromagnetizem C) Paramagnetizem D) Diamagnetizem
A) Aristotel B) Leonardo Garzoni C) William Gilbert D) Talès iz Mileta
A) Spin sparjenih elektronov B) Orbitalni gibi elektronov C) Nepareni elektroni D) Zunanja magnetna polja
A) Nikelj B) Aluminij C) Kobalt D) Železo
A) Pri vseh temperaturah enako. B) Pri nizkih temperaturah. C) Pri sobni temperaturi. D) Pri visokih temperaturah.
A) Superparamagnetizem. B) Diamagnetizem. C) Feromagnetizem. D) Naključni antiferomagnet ali spin led.
A) Diamagnetizem. B) Superparamagnetizem. C) Antiferomagnetizem. D) Ferimagnetizem.
A) Železo. B) Magnetit. C) Nikelj. D) Kobalt.
A) Yosuke Nagaoka. B) James Clerk Maxwell. C) Louis Néel. D) Michael Faraday.
A) 100 Kelvinov. B) Sobna temperatura. C) 140 miliKelvinov. D) 300 Kelvinov.
A) 1820 B) 1600 C) 1905 D) 1950
A) To sta popolnoma ločena pojava. B) Magnetizem ne vpliva na električna polja. C) Elektrika lahko obstaja brez magnetizma. D) Obe sta temeljno povezani.
A) B = μ0(H + M) B) B = χH C) B = μ0H D) B = μrμ0H
A) Magnetna prepustnost B) Permeabilnost vakuma C) Relativna permeabilnost D) Magnetizacija
A) χH B) μ₀M C) B/μ₀ D) H + M
A) M = μ₀H B) M = χH C) M = B/μ₀ D) M je neodvisna od H
A) B = μ₀H B) B = μᶳμ₀H C) B = χH D) B = μ₀(H + M)
A) F = χH B) F = qvB C) F = q(v × B) D) F = μ₀(H + M)
A) F = qvB cos(θ) B) F = χH C) F = qvB sin(θ) D) F = μrμ0H
A) Feromagnetni B) Diamagnetni C) Antiferomagnetni D) Paramagnetni
A) Termorecepcija B) Elektrocepcija C) Fotorecepcija D) Magnetorecepcija
A) Elektrobiologija B) Magnetobiologija C) Fotobiologija D) Termobiologija
A) Hans Christian Ørsted B) Michael Faraday C) James Clerk Maxwell D) André-Marie Ampère
A) Biomagnetizem B) Magnetorecepcija C) Fotorecepcija D) Elektrocepcija
A) Molekularne orbite B) Kvantna teorija C) Hevristična pojasnila D) Elektrodinamika
A) Pi-orbitele B) Sigma-orbitele z dvema deloma C) Delta-orbitele D) Sigma-zvezdni orbitali
A) Elektrodinamika interakcije dipolnih momentov B) Izmenjavna interakcija C) Heisenbergov načelo nedoločenosti D) Paulijev načelo izključitve
A) Heisenbergovo načelo nedoločnosti B) Paulijevo načelo C) Diracova enačba D) Bohrovo model
A) Elektrodinamika B) Kvantna mehanika C) Klasična fizika D) Termodinamika |