A) Feromagnetni materiali B) Papirnati materiali C) Plastični materiali D) Nekovinski materiali
A) Tesla B) Newton C) Volt D) Joule
A) Električno polje B) Gravitacijski pas C) Magnetno polje D) Območje sile
A) Elektromagneti B) Trajni magneti C) Keramični magneti D) neodimovi magneti
A) Severni pol B) Vzhodni pol C) Zahodni pol D) Južni pol
A) Hidrodinamika B) Elektromagnetizem C) Fotosinteza D) Termodinamika
A) Začasni magnet B) Magnetna goba C) Trajni magnet D) Magnetizirana kovina
A) Pod Curiejevo temperaturo B) Pri sobni temperaturi C) Pri absolutni ničli D) Nad Curiejevo temperaturo
A) Severna pola B) Kot drogovi C) Južna pola D) Za razliko od drogov
A) Hans Christian Ørsted B) Michael Faraday C) André-Marie Ampère D) William Gilbert
A) Kitajska B) Indijska C) Grška D) Evropska
A) William Gilbert B) Alexander Neckam C) Niccolò Cabeo D) Leonardo Garzoni
A) Maxwellove enačbe B) Faradayev zakon indukcije C) Zakon o sili Ampera D) Zakon Biot-Savarta
A) James Clerk Maxwell B) Albert Einstein C) Carl Friedrich Gauss D) Hans Christian Ørsted
A) Enaka je vsoti posameznih sil, ki jo vsak element toka izvajajo drug na drugega. B) Zmanjšuje se s povečanjem razdalje med zankama. C) Neodvisna je od oblike zank. D) Nastopi samo, če sta zanki enaki po velikosti.
A) Peter Peregrinus de Maricourt B) Shen Kuo C) Alexander Neckam D) Leonardo Garzoni
A) Magnetizem se pojavi samo v feromagnetnih materialih. B) Vse oblike magnetizma izvirajo iz osnovnih točkovnih električnih nabojev, ki se gibajo drug glede na drugega. C) Magnetna polja so neodvisna od električnih tokov. D) Magnetizem je posledica statičnih električnih polj.
A) Niccolò Cabeo: 'Philosophia Magnetica' B) William Gilbert: 'De Magnete, Magneticisque Corporibus, et de Magno Magnete Tellure' C) Peter Peregrinus de Maricourt: 'Epistola de magnete' D) Leonardo Garzoni: 'Due trattati sopra la natura, e le qualità della calamita'
A) Za utemeljitev svoje teorije posebne relativnosti. B) Za razvoj kvantne elektrodinamike. C) Za združevanje elektrike in magnetizma. D) Za dokaz obstoja elektromagnetnih valov.
A) Lunheng B) Lüshi Chunqiu C) Eseji iz sanjskega bazena D) Sushruta Samhita
A) Alexander Neckam B) Leonardo Garzoni C) Peter Peregrinus de Maricourt D) Niccolò Cabeo
A) Diamagnetizem B) Feromagnetizem C) Paramagnetizem D) Antiferomagnetizem
A) Železo, kobalt, nikelj in njihove zlitine. B) Zlato, srebro, platina. C) Aluminij, kisik, baker, ogljik. D) Krom, svinec, cink.
A) Jakost se zmanjšuje s povečanjem razdalje. B) Jakost ostaja konstanta, ne glede na razdaljo. C) Jakost naključno nihaja v odvisnosti od razdalje. D) Jakost se povečuje s povečanjem razdalje.
A) Paramagnetizem B) Feromagnetizem C) Antiferomagnetizem D) Diamagnetizem
A) Paramagnetizem B) Diamagnetizem C) Feromagnetizem D) Antiferomagnetizem
A) Feromagnetizem B) Diamagnetizem C) Antiferomagnetizem D) Paramagnetizem
A) Aristotel B) William Gilbert C) Leonardo Garzoni D) Talès iz Mileta
A) Orbitalni gibi elektronov B) Spin sparjenih elektronov C) Zunanja magnetna polja D) Nepareni elektroni
A) Nikelj B) Kobalt C) Aluminij D) Železo
A) Pri vseh temperaturah enako. B) Pri sobni temperaturi. C) Pri nizkih temperaturah. D) Pri visokih temperaturah.
A) Naključni antiferomagnet ali spin led. B) Feromagnetizem. C) Superparamagnetizem. D) Diamagnetizem.
A) Diamagnetizem. B) Ferimagnetizem. C) Superparamagnetizem. D) Antiferomagnetizem.
A) Železo. B) Magnetit. C) Kobalt. D) Nikelj.
A) James Clerk Maxwell. B) Yosuke Nagaoka. C) Michael Faraday. D) Louis Néel.
A) 300 Kelvinov. B) 140 miliKelvinov. C) 100 Kelvinov. D) Sobna temperatura.
A) 1905 B) 1600 C) 1820 D) 1950
A) Elektrika lahko obstaja brez magnetizma. B) Magnetizem ne vpliva na električna polja. C) To sta popolnoma ločena pojava. D) Obe sta temeljno povezani.
A) B = μ0(H + M) B) B = χH C) B = μrμ0H D) B = μ0H
A) Magnetizacija B) Magnetna prepustnost C) Permeabilnost vakuma D) Relativna permeabilnost
A) χH B) B/μ₀ C) μ₀M D) H + M
A) M je neodvisna od H B) M = μ₀H C) M = B/μ₀ D) M = χH
A) B = μᶳμ₀H B) B = χH C) B = μ₀H D) B = μ₀(H + M)
A) F = qvB B) F = χH C) F = q(v × B) D) F = μ₀(H + M)
A) F = χH B) F = qvB cos(θ) C) F = qvB sin(θ) D) F = μrμ0H
A) Feromagnetni B) Antiferomagnetni C) Diamagnetni D) Paramagnetni
A) Termorecepcija B) Fotorecepcija C) Elektrocepcija D) Magnetorecepcija
A) Elektrobiologija B) Magnetobiologija C) Fotobiologija D) Termobiologija
A) André-Marie Ampère B) James Clerk Maxwell C) Hans Christian Ørsted D) Michael Faraday
A) Biomagnetizem B) Fotorecepcija C) Elektrocepcija D) Magnetorecepcija
A) Elektrodinamika B) Kvantna teorija C) Hevristična pojasnila D) Molekularne orbite
A) Pi-orbitele B) Sigma-zvezdni orbitali C) Sigma-orbitele z dvema deloma D) Delta-orbitele
A) Paulijev načelo izključitve B) Heisenbergov načelo nedoločenosti C) Izmenjavna interakcija D) Elektrodinamika interakcije dipolnih momentov
A) Diracova enačba B) Heisenbergovo načelo nedoločnosti C) Bohrovo model D) Paulijevo načelo
A) Klasična fizika B) Termodinamika C) Kvantna mehanika D) Elektrodinamika |