A) Nevtroni B) Proton C) Foton D) Elektronski
A) Erwin Schrödinger B) Louis de Broglie C) Max Planck D) Niels Bohr
A) Tuneliranje B) Dekoherenca C) Superpozicija D) Zapletenost
A) Kvantna superpozicija B) Kvantno tuneliranje C) Dvojnost valov in delcev D) Kvantna prepletenost
A) Kvantno tuneliranje B) Kvantna prepletenost C) Kvantna superpozicija D) Kolaps valovne funkcije
A) Astrofizika B) Kvantna mehanika C) Posebna relativnost D) Klasična mehanika
A) Newtonova enačba B) Planckova enačba C) Schrödingerjeva enačba D) Einsteinova enačba
A) Bajt B) Bit C) Qubit D) Nibble
A) Pri nivojih atomov in nižjih. B) Samo pri astronomskih nivojih. C) Samo pri nivojih optične mikroskopije. D) Samo pri makroskopskih nivojih.
A) Zvezane stopnje B) Klasične stopnje C) Neprekinjene stopnje D) Makroskopsko stanje
A) Načelo negotovosti B) Valovno-delčna dualnost C) Načelo superpozicije D) Načelo ustrejanja
A) Niels Bohr B) Erwin Schrödinger C) Albert Einstein D) Max Planck
A) Hamiltonijan B) Klasična trajektorija C) Gostota verjetnosti D) Valovna funkcija
A) Schrödingerjeva enačba B) Bornovo pravilo C) Heisenbergov načelo nedoločnosti D) Diracova formulacija
A) Bellov izrek B) Schrödingerjeva mačka C) Einsteinova teorija D) Heisenbergov načelo nedoločnosti
A) Statistika, verjetnost, kombinatorika. B) Geometrija, trigonometrija, logika. C) Algebraična topologija, teorija števil, račun. D) Kompleksna števila, linearna algebra, diferencialne enačbe, teorija grup.
A) Omogoča takojno komunikacijo na katero koli razdaljo. B) Ne omogoča pošiljanja signalov hitreje od svetlobe. C) Dokazuje obstoj skritih spremenljivk. D) Ovajanje načelo nedoločnosti.
A) Delo Alberta Einsteina iz leta 1905 B) Model atoma Nielsa Bohra C) Valovna enačba Erwina Schrödingerja D) Rešitev Maxa Plancka za črno telesno sevanje
A) Superpozicijsko stanje B) Zrušeno stanje C) Mešano stanje D) Lastno stanje
A) Stanje postane ortogonalno glede na prejšnjo obliko. B) Stanje se zmanjša na ustrezen lastni vektor ali normaliziran projekter. C) Stanje preide v mešano stanje. D) Stanje ostane nespremenjeno.
A) Njena neprekinjena narava. B) Njena linearna narava. C) Njena verjetnostna narava. D) Njena deterministična narava.
A) ψ B) ℏ (h-bar) C) H D) i
A) Hermitske B) Ortogonalne C) Diagonalizirane D) Unitarne
A) eiHt/ℏ B) e-Ht/ℏ C) e-iHt/ℏ D) eHt/ℏ
A) [X^, P^] = 0 B) [X^, P^] = -iℏ C) [X^, P^] = iℏ D) [X^, P^] = ℏ
A) σ_X * σ_P ≤ ℏ/2 B) σ_X + σ_P ≥ ℏ/2 C) σ_X / σ_P ≥ ℏ/2 D) σ_X * σ_P ≥ ℏ/2
A) [A, B] = AB B) [A, B] = AB - BA C) [A, B] = A + B D) [A, B] = BA - AB
A) σ_A σ_B ≥ (1/2) |⟨[A, B]⟩| B) σ_A / σ_B ≥ (1/2) |⟨[A, B]⟩| C) σ_A + σ_B ≥ (1/2) |⟨[A, B]⟩| D) σ_A σ_B ≤ (1/2) |⟨[A, B]⟩|
A) ℏ ∂/∂x B) iℏ ∂/∂x C) -iℏ ∂/∂x D) -ℏ2 ∂/∂x
A) Molekula z več elektroni B) Makroskopski predmet C) Atom vodika D) Atom helija
A) Natančno je treba meriti samo eno od obeh. B) Obe veličini ne moreta biti hkrati natančno znani. C) Obe veličini lahko merimo natančno hkrati. D) Nobena od obeh veličin se ne more natančno izmeriti.
A) ψ(t) = e-iHt/ℏ ψ(0) B) ψ(t) = Hψ(0) C) ψ(t) = eiHt/ℏ ψ(0) D) ψ(t) = ℏψ(0)
A) Tenzični produkti. B) Kompozitne Hilbertove prostore. C) Zmanjšane gostote. D) Vektorji stanja.
A) Erwin Schrödinger B) Richard Feynman C) Werner Heisenberg D) Paul Dirac
A) Formulacija pot integralov Feynmana B) Teorija transformacij C) Valovna mehanika D) Matrična mehanika
A) Unitarne operator B) Integral poti C) Valovna funkcija D) Hamiltonov operator (H)
A) Emmy Noether B) Erwin Schrödinger C) Paul Dirac D) Werner Heisenberg
A) Širina porazdelitve v prostoru in gibu se oboje zmanjša. B) Ne pride do nobene spremembe v širini porazdelitve, ne v prostoru, ne v gibu. C) Širina porazdelitve v prostoru se zmanjša, medtem ko se širina porazdelitve v gibu poveča. D) Širina porazdelitve v prostoru in gibu se oboje poveča.
A) Zunaj tega območja B) V določenem območju C) Povsod D) Na robovih škatle
A) E_n = (ℏ²π²n²) / (2mL²) B) E_n = n²h² / (8mL²) C) E_n = h / (2π) D) E_n = ℏk² / (2m)
A) Metoda končnih elementov B) Variacijska metoda C) Formulacija integralov poti D) Metoda lestvice
A) Razdelilnik žarka B) Vir fotonov C) Fazni regulator D) Detektor
A) Astrofizika B) Termodinamika C) Fizika trdnih snovi D) Klasična mehanika
A) Evklidski prostor B) Prostor konfiguracij C) Hilbertov prostor D) Prostor faz
A) Hermitski operatorji B) Valovne funkcije C) Lastne vrednosti D) Unitarne matrike
A) Kvantizacija B) Deherenca C) Superpozicija D) Klasifikacija
A) Relativistična kinetična energija B) Nekinetična energija C) Toplotna energija D) Potencialna energija
A) Klasične lastnosti B) Toplotna razširitev C) Gravitacijski vpliv D) Mehanske lastnosti
A) Šibka jedrska sila B) Elektromagnetna interakcija C) Gravitacijske interakcije D) Močna jedrska sila
A) Z uporabo Maxwellovih enačb B) Z uporabo klasičnega Coulombovega potenciala C) Z uporabo Newtonove gravitacije D) Z uporabo Heisenbergovega načela nedoločnosti
A) Eksperiment Michelson-Morley B) Eksperiment Stern-Gerlach C) Eksperiment z dvojno režo D) Fotoelektrični efekt
A) Gluon, ki prenaša močno jedrsko silo. B) Graviton, ki prenaša gravitacijsko silo. C) W boson, ki prenaša šibko jedrsko silo. D) Foton, ki prenaša elektromagnetno silo.
A) Kvantna polja. B) Končne zanke, imenovane spin mreže. C) Enodimne strune. D) Točkastne delce.
A) Delček B) Kvantno polje C) Spin-pena D) Niz
A) Bohmianska mehanika B) Kopenska interpretacija C) Relativna kvantna mehanika D) Interpretacija mnogih svetov
A) Schrödingerjeva mačka B) Paradoks Einstein-Podolsky-Rosen C) Poskusi Bellovega testa D) Heisenbergov načelo nedoločnosti
A) Bohmianska mehanika B) Einsteinov determinizem C) Ideje, podobne kopbenhavški interpretaciji D) Interpretacija mnogih svetov
A) Interpretacija mnogih svetov B) Relativna kvantna mehanika C) Bohmijeva mehanika D) Kopenska interpretacija
A) Thomas Young B) Michael Faraday C) J. J. Thomson D) Gustav Kirchhoff
A) Mednarodni kongres matematikov B) Svetovni simpozij fizike C) Prva Solvayeva konferenca D) Peta Solvayeva konferenca |