A) Elektronski B) Proton C) Foton D) Nevtroni
A) Max Planck B) Niels Bohr C) Louis de Broglie D) Erwin Schrödinger
A) Zapletenost B) Dekoherenca C) Tuneliranje D) Superpozicija
A) Kvantna prepletenost B) Dvojnost valov in delcev C) Kvantno tuneliranje D) Kvantna superpozicija
A) Kolaps valovne funkcije B) Kvantna prepletenost C) Kvantno tuneliranje D) Kvantna superpozicija
A) Posebna relativnost B) Kvantna mehanika C) Astrofizika D) Klasična mehanika
A) Schrödingerjeva enačba B) Planckova enačba C) Newtonova enačba D) Einsteinova enačba
A) Bit B) Bajt C) Qubit D) Nibble
A) Samo pri nivojih optične mikroskopije. B) Pri nivojih atomov in nižjih. C) Samo pri makroskopskih nivojih. D) Samo pri astronomskih nivojih.
A) Klasične stopnje B) Zvezane stopnje C) Makroskopsko stanje D) Neprekinjene stopnje
A) Valovno-delčna dualnost B) Načelo superpozicije C) Načelo ustrejanja D) Načelo negotovosti
A) Erwin Schrödinger B) Niels Bohr C) Max Planck D) Albert Einstein
A) Valovna funkcija B) Hamiltonijan C) Klasična trajektorija D) Gostota verjetnosti
A) Schrödingerjeva enačba B) Heisenbergov načelo nedoločnosti C) Diracova formulacija D) Bornovo pravilo
A) Schrödingerjeva mačka B) Einsteinova teorija C) Heisenbergov načelo nedoločnosti D) Bellov izrek
A) Algebraična topologija, teorija števil, račun. B) Geometrija, trigonometrija, logika. C) Statistika, verjetnost, kombinatorika. D) Kompleksna števila, linearna algebra, diferencialne enačbe, teorija grup.
A) Ne omogoča pošiljanja signalov hitreje od svetlobe. B) Dokazuje obstoj skritih spremenljivk. C) Ovajanje načelo nedoločnosti. D) Omogoča takojno komunikacijo na katero koli razdaljo.
A) Rešitev Maxa Plancka za črno telesno sevanje B) Valovna enačba Erwina Schrödingerja C) Model atoma Nielsa Bohra D) Delo Alberta Einsteina iz leta 1905
A) Zrušeno stanje B) Lastno stanje C) Superpozicijsko stanje D) Mešano stanje
A) Stanje ostane nespremenjeno. B) Stanje postane ortogonalno glede na prejšnjo obliko. C) Stanje preide v mešano stanje. D) Stanje se zmanjša na ustrezen lastni vektor ali normaliziran projekter.
A) Njena linearna narava. B) Njena neprekinjena narava. C) Njena verjetnostna narava. D) Njena deterministična narava.
A) ℏ (h-bar) B) i C) H D) ψ
A) Hermitske B) Unitarne C) Diagonalizirane D) Ortogonalne
A) eHt/ℏ B) e-Ht/ℏ C) e-iHt/ℏ D) eiHt/ℏ
A) [X^, P^] = -iℏ B) [X^, P^] = iℏ C) [X^, P^] = 0 D) [X^, P^] = ℏ
A) σ_X * σ_P ≥ ℏ/2 B) σ_X / σ_P ≥ ℏ/2 C) σ_X + σ_P ≥ ℏ/2 D) σ_X * σ_P ≤ ℏ/2
A) [A, B] = A + B B) [A, B] = BA - AB C) [A, B] = AB - BA D) [A, B] = AB
A) σ_A / σ_B ≥ (1/2) |⟨[A, B]⟩| B) σ_A + σ_B ≥ (1/2) |⟨[A, B]⟩| C) σ_A σ_B ≥ (1/2) |⟨[A, B]⟩| D) σ_A σ_B ≤ (1/2) |⟨[A, B]⟩|
A) ℏ ∂/∂x B) -ℏ2 ∂/∂x C) iℏ ∂/∂x D) -iℏ ∂/∂x
A) Molekula z več elektroni B) Atom helija C) Makroskopski predmet D) Atom vodika
A) Natančno je treba meriti samo eno od obeh. B) Obe veličini lahko merimo natančno hkrati. C) Obe veličini ne moreta biti hkrati natančno znani. D) Nobena od obeh veličin se ne more natančno izmeriti.
A) ψ(t) = Hψ(0) B) ψ(t) = ℏψ(0) C) ψ(t) = eiHt/ℏ ψ(0) D) ψ(t) = e-iHt/ℏ ψ(0)
A) Vektorji stanja. B) Tenzični produkti. C) Kompozitne Hilbertove prostore. D) Zmanjšane gostote.
A) Richard Feynman B) Erwin Schrödinger C) Paul Dirac D) Werner Heisenberg
A) Formulacija pot integralov Feynmana B) Matrična mehanika C) Teorija transformacij D) Valovna mehanika
A) Valovna funkcija B) Unitarne operator C) Hamiltonov operator (H) D) Integral poti
A) Emmy Noether B) Werner Heisenberg C) Paul Dirac D) Erwin Schrödinger
A) Širina porazdelitve v prostoru se zmanjša, medtem ko se širina porazdelitve v gibu poveča. B) Širina porazdelitve v prostoru in gibu se oboje zmanjša. C) Širina porazdelitve v prostoru in gibu se oboje poveča. D) Ne pride do nobene spremembe v širini porazdelitve, ne v prostoru, ne v gibu.
A) Na robovih škatle B) Zunaj tega območja C) V določenem območju D) Povsod
A) E_n = h / (2π) B) E_n = n²h² / (8mL²) C) E_n = ℏk² / (2m) D) E_n = (ℏ²π²n²) / (2mL²)
A) Formulacija integralov poti B) Metoda končnih elementov C) Variacijska metoda D) Metoda lestvice
A) Vir fotonov B) Detektor C) Razdelilnik žarka D) Fazni regulator
A) Termodinamika B) Fizika trdnih snovi C) Klasična mehanika D) Astrofizika
A) Prostor faz B) Prostor konfiguracij C) Hilbertov prostor D) Evklidski prostor
A) Unitarne matrike B) Hermitski operatorji C) Lastne vrednosti D) Valovne funkcije
A) Klasifikacija B) Superpozicija C) Kvantizacija D) Deherenca
A) Nekinetična energija B) Toplotna energija C) Potencialna energija D) Relativistična kinetična energija
A) Toplotna razširitev B) Gravitacijski vpliv C) Mehanske lastnosti D) Klasične lastnosti
A) Močna jedrska sila B) Gravitacijske interakcije C) Šibka jedrska sila D) Elektromagnetna interakcija
A) Z uporabo Newtonove gravitacije B) Z uporabo Heisenbergovega načela nedoločnosti C) Z uporabo klasičnega Coulombovega potenciala D) Z uporabo Maxwellovih enačb
A) Eksperiment Michelson-Morley B) Eksperiment Stern-Gerlach C) Eksperiment z dvojno režo D) Fotoelektrični efekt
A) W boson, ki prenaša šibko jedrsko silo. B) Graviton, ki prenaša gravitacijsko silo. C) Gluon, ki prenaša močno jedrsko silo. D) Foton, ki prenaša elektromagnetno silo.
A) Končne zanke, imenovane spin mreže. B) Kvantna polja. C) Enodimne strune. D) Točkastne delce.
A) Delček B) Spin-pena C) Kvantno polje D) Niz
A) Relativna kvantna mehanika B) Bohmianska mehanika C) Kopenska interpretacija D) Interpretacija mnogih svetov
A) Poskusi Bellovega testa B) Paradoks Einstein-Podolsky-Rosen C) Schrödingerjeva mačka D) Heisenbergov načelo nedoločnosti
A) Ideje, podobne kopbenhavški interpretaciji B) Interpretacija mnogih svetov C) Einsteinov determinizem D) Bohmianska mehanika
A) Relativna kvantna mehanika B) Interpretacija mnogih svetov C) Kopenska interpretacija D) Bohmijeva mehanika
A) Gustav Kirchhoff B) Thomas Young C) J. J. Thomson D) Michael Faraday
A) Svetovni simpozij fizike B) Mednarodni kongres matematikov C) Prva Solvayeva konferenca D) Peta Solvayeva konferenca |