A) Elektronski B) Nevtroni C) Proton D) Foton
A) Max Planck B) Erwin Schrödinger C) Louis de Broglie D) Niels Bohr
A) Superpozicija B) Dekoherenca C) Tuneliranje D) Zapletenost
A) Dvojnost valov in delcev B) Kvantna superpozicija C) Kvantno tuneliranje D) Kvantna prepletenost
A) Kvantno tuneliranje B) Kvantna prepletenost C) Kolaps valovne funkcije D) Kvantna superpozicija
A) Kvantna mehanika B) Posebna relativnost C) Astrofizika D) Klasična mehanika
A) Newtonova enačba B) Einsteinova enačba C) Schrödingerjeva enačba D) Planckova enačba
A) Bit B) Nibble C) Qubit D) Bajt
A) Pri nivojih atomov in nižjih. B) Samo pri astronomskih nivojih. C) Samo pri nivojih optične mikroskopije. D) Samo pri makroskopskih nivojih.
A) Klasične stopnje B) Neprekinjene stopnje C) Zvezane stopnje D) Makroskopsko stanje
A) Valovno-delčna dualnost B) Načelo ustrejanja C) Načelo negotovosti D) Načelo superpozicije
A) Max Planck B) Niels Bohr C) Albert Einstein D) Erwin Schrödinger
A) Klasična trajektorija B) Gostota verjetnosti C) Valovna funkcija D) Hamiltonijan
A) Schrödingerjeva enačba B) Bornovo pravilo C) Heisenbergov načelo nedoločnosti D) Diracova formulacija
A) Bellov izrek B) Heisenbergov načelo nedoločnosti C) Schrödingerjeva mačka D) Einsteinova teorija
A) Geometrija, trigonometrija, logika. B) Statistika, verjetnost, kombinatorika. C) Kompleksna števila, linearna algebra, diferencialne enačbe, teorija grup. D) Algebraična topologija, teorija števil, račun.
A) Omogoča takojno komunikacijo na katero koli razdaljo. B) Dokazuje obstoj skritih spremenljivk. C) Ovajanje načelo nedoločnosti. D) Ne omogoča pošiljanja signalov hitreje od svetlobe.
A) Rešitev Maxa Plancka za črno telesno sevanje B) Delo Alberta Einsteina iz leta 1905 C) Model atoma Nielsa Bohra D) Valovna enačba Erwina Schrödingerja
A) Superpozicijsko stanje B) Zrušeno stanje C) Mešano stanje D) Lastno stanje
A) Stanje se zmanjša na ustrezen lastni vektor ali normaliziran projekter. B) Stanje preide v mešano stanje. C) Stanje ostane nespremenjeno. D) Stanje postane ortogonalno glede na prejšnjo obliko.
A) Njena deterministična narava. B) Njena verjetnostna narava. C) Njena linearna narava. D) Njena neprekinjena narava.
A) i B) H C) ℏ (h-bar) D) ψ
A) Ortogonalne B) Unitarne C) Diagonalizirane D) Hermitske
A) e-Ht/ℏ B) eiHt/ℏ C) e-iHt/ℏ D) eHt/ℏ
A) [X^, P^] = iℏ B) [X^, P^] = 0 C) [X^, P^] = ℏ D) [X^, P^] = -iℏ
A) σ_X * σ_P ≤ ℏ/2 B) σ_X * σ_P ≥ ℏ/2 C) σ_X + σ_P ≥ ℏ/2 D) σ_X / σ_P ≥ ℏ/2
A) [A, B] = AB B) [A, B] = BA - AB C) [A, B] = AB - BA D) [A, B] = A + B
A) σ_A / σ_B ≥ (1/2) |⟨[A, B]⟩| B) σ_A σ_B ≤ (1/2) |⟨[A, B]⟩| C) σ_A + σ_B ≥ (1/2) |⟨[A, B]⟩| D) σ_A σ_B ≥ (1/2) |⟨[A, B]⟩|
A) ℏ ∂/∂x B) iℏ ∂/∂x C) -ℏ2 ∂/∂x D) -iℏ ∂/∂x
A) Makroskopski predmet B) Atom vodika C) Atom helija D) Molekula z več elektroni
A) Natančno je treba meriti samo eno od obeh. B) Obe veličini ne moreta biti hkrati natančno znani. C) Obe veličini lahko merimo natančno hkrati. D) Nobena od obeh veličin se ne more natančno izmeriti.
A) ψ(t) = ℏψ(0) B) ψ(t) = eiHt/ℏ ψ(0) C) ψ(t) = Hψ(0) D) ψ(t) = e-iHt/ℏ ψ(0)
A) Zmanjšane gostote. B) Kompozitne Hilbertove prostore. C) Tenzični produkti. D) Vektorji stanja.
A) Erwin Schrödinger B) Richard Feynman C) Werner Heisenberg D) Paul Dirac
A) Matrična mehanika B) Formulacija pot integralov Feynmana C) Valovna mehanika D) Teorija transformacij
A) Unitarne operator B) Hamiltonov operator (H) C) Valovna funkcija D) Integral poti
A) Erwin Schrödinger B) Emmy Noether C) Werner Heisenberg D) Paul Dirac
A) Širina porazdelitve v prostoru se zmanjša, medtem ko se širina porazdelitve v gibu poveča. B) Ne pride do nobene spremembe v širini porazdelitve, ne v prostoru, ne v gibu. C) Širina porazdelitve v prostoru in gibu se oboje poveča. D) Širina porazdelitve v prostoru in gibu se oboje zmanjša.
A) Povsod B) Na robovih škatle C) V določenem območju D) Zunaj tega območja
A) E_n = ℏk² / (2m) B) E_n = n²h² / (8mL²) C) E_n = h / (2π) D) E_n = (ℏ²π²n²) / (2mL²)
A) Formulacija integralov poti B) Metoda končnih elementov C) Variacijska metoda D) Metoda lestvice
A) Detektor B) Razdelilnik žarka C) Vir fotonov D) Fazni regulator
A) Fizika trdnih snovi B) Termodinamika C) Astrofizika D) Klasična mehanika
A) Prostor faz B) Evklidski prostor C) Prostor konfiguracij D) Hilbertov prostor
A) Unitarne matrike B) Hermitski operatorji C) Valovne funkcije D) Lastne vrednosti
A) Deherenca B) Kvantizacija C) Klasifikacija D) Superpozicija
A) Toplotna energija B) Nekinetična energija C) Potencialna energija D) Relativistična kinetična energija
A) Klasične lastnosti B) Toplotna razširitev C) Mehanske lastnosti D) Gravitacijski vpliv
A) Močna jedrska sila B) Gravitacijske interakcije C) Šibka jedrska sila D) Elektromagnetna interakcija
A) Z uporabo Newtonove gravitacije B) Z uporabo klasičnega Coulombovega potenciala C) Z uporabo Maxwellovih enačb D) Z uporabo Heisenbergovega načela nedoločnosti
A) Eksperiment z dvojno režo B) Eksperiment Stern-Gerlach C) Eksperiment Michelson-Morley D) Fotoelektrični efekt
A) W boson, ki prenaša šibko jedrsko silo. B) Graviton, ki prenaša gravitacijsko silo. C) Foton, ki prenaša elektromagnetno silo. D) Gluon, ki prenaša močno jedrsko silo.
A) Točkastne delce. B) Kvantna polja. C) Končne zanke, imenovane spin mreže. D) Enodimne strune.
A) Kvantno polje B) Niz C) Spin-pena D) Delček
A) Bohmianska mehanika B) Interpretacija mnogih svetov C) Relativna kvantna mehanika D) Kopenska interpretacija
A) Heisenbergov načelo nedoločnosti B) Schrödingerjeva mačka C) Poskusi Bellovega testa D) Paradoks Einstein-Podolsky-Rosen
A) Interpretacija mnogih svetov B) Ideje, podobne kopbenhavški interpretaciji C) Einsteinov determinizem D) Bohmianska mehanika
A) Relativna kvantna mehanika B) Bohmijeva mehanika C) Kopenska interpretacija D) Interpretacija mnogih svetov
A) J. J. Thomson B) Thomas Young C) Gustav Kirchhoff D) Michael Faraday
A) Peta Solvayeva konferenca B) Mednarodni kongres matematikov C) Prva Solvayeva konferenca D) Svetovni simpozij fizike |