A) Foton B) Proton C) Nevtroni D) Elektronski
A) Louis de Broglie B) Erwin Schrödinger C) Max Planck D) Niels Bohr
A) Tuneliranje B) Zapletenost C) Dekoherenca D) Superpozicija
A) Kvantna superpozicija B) Kvantno tuneliranje C) Dvojnost valov in delcev D) Kvantna prepletenost
A) Kvantna prepletenost B) Kvantno tuneliranje C) Kolaps valovne funkcije D) Kvantna superpozicija
A) Posebna relativnost B) Kvantna mehanika C) Astrofizika D) Klasična mehanika
A) Planckova enačba B) Newtonova enačba C) Einsteinova enačba D) Schrödingerjeva enačba
A) Bajt B) Nibble C) Qubit D) Bit
A) Samo pri astronomskih nivojih. B) Samo pri nivojih optične mikroskopije. C) Samo pri makroskopskih nivojih. D) Pri nivojih atomov in nižjih.
A) Makroskopsko stanje B) Klasične stopnje C) Zvezane stopnje D) Neprekinjene stopnje
A) Načelo negotovosti B) Načelo ustrejanja C) Načelo superpozicije D) Valovno-delčna dualnost
A) Niels Bohr B) Erwin Schrödinger C) Max Planck D) Albert Einstein
A) Valovna funkcija B) Klasična trajektorija C) Gostota verjetnosti D) Hamiltonijan
A) Diracova formulacija B) Schrödingerjeva enačba C) Bornovo pravilo D) Heisenbergov načelo nedoločnosti
A) Bellov izrek B) Einsteinova teorija C) Schrödingerjeva mačka D) Heisenbergov načelo nedoločnosti
A) Algebraična topologija, teorija števil, račun. B) Geometrija, trigonometrija, logika. C) Statistika, verjetnost, kombinatorika. D) Kompleksna števila, linearna algebra, diferencialne enačbe, teorija grup.
A) Omogoča takojno komunikacijo na katero koli razdaljo. B) Ovajanje načelo nedoločnosti. C) Dokazuje obstoj skritih spremenljivk. D) Ne omogoča pošiljanja signalov hitreje od svetlobe.
A) Rešitev Maxa Plancka za črno telesno sevanje B) Delo Alberta Einsteina iz leta 1905 C) Valovna enačba Erwina Schrödingerja D) Model atoma Nielsa Bohra
A) Zrušeno stanje B) Lastno stanje C) Superpozicijsko stanje D) Mešano stanje
A) Stanje postane ortogonalno glede na prejšnjo obliko. B) Stanje se zmanjša na ustrezen lastni vektor ali normaliziran projekter. C) Stanje ostane nespremenjeno. D) Stanje preide v mešano stanje.
A) Njena linearna narava. B) Njena deterministična narava. C) Njena neprekinjena narava. D) Njena verjetnostna narava.
A) i B) ψ C) ℏ (h-bar) D) H
A) Ortogonalne B) Hermitske C) Diagonalizirane D) Unitarne
A) eiHt/ℏ B) e-iHt/ℏ C) e-Ht/ℏ D) eHt/ℏ
A) [X^, P^] = 0 B) [X^, P^] = -iℏ C) [X^, P^] = iℏ D) [X^, P^] = ℏ
A) σ_X / σ_P ≥ ℏ/2 B) σ_X * σ_P ≤ ℏ/2 C) σ_X * σ_P ≥ ℏ/2 D) σ_X + σ_P ≥ ℏ/2
A) [A, B] = AB - BA B) [A, B] = BA - AB C) [A, B] = A + B D) [A, B] = AB
A) σ_A / σ_B ≥ (1/2) |⟨[A, B]⟩| B) σ_A σ_B ≤ (1/2) |⟨[A, B]⟩| C) σ_A + σ_B ≥ (1/2) |⟨[A, B]⟩| D) σ_A σ_B ≥ (1/2) |⟨[A, B]⟩|
A) iℏ ∂/∂x B) -ℏ2 ∂/∂x C) ℏ ∂/∂x D) -iℏ ∂/∂x
A) Molekula z več elektroni B) Makroskopski predmet C) Atom helija D) Atom vodika
A) Nobena od obeh veličin se ne more natančno izmeriti. B) Obe veličini ne moreta biti hkrati natančno znani. C) Obe veličini lahko merimo natančno hkrati. D) Natančno je treba meriti samo eno od obeh.
A) ψ(t) = Hψ(0) B) ψ(t) = e-iHt/ℏ ψ(0) C) ψ(t) = ℏψ(0) D) ψ(t) = eiHt/ℏ ψ(0)
A) Tenzični produkti. B) Kompozitne Hilbertove prostore. C) Zmanjšane gostote. D) Vektorji stanja.
A) Erwin Schrödinger B) Richard Feynman C) Paul Dirac D) Werner Heisenberg
A) Valovna mehanika B) Matrična mehanika C) Formulacija pot integralov Feynmana D) Teorija transformacij
A) Hamiltonov operator (H) B) Valovna funkcija C) Unitarne operator D) Integral poti
A) Erwin Schrödinger B) Emmy Noether C) Werner Heisenberg D) Paul Dirac
A) Širina porazdelitve v prostoru in gibu se oboje poveča. B) Širina porazdelitve v prostoru se zmanjša, medtem ko se širina porazdelitve v gibu poveča. C) Ne pride do nobene spremembe v širini porazdelitve, ne v prostoru, ne v gibu. D) Širina porazdelitve v prostoru in gibu se oboje zmanjša.
A) Na robovih škatle B) Povsod C) V določenem območju D) Zunaj tega območja
A) E_n = (ℏ²π²n²) / (2mL²) B) E_n = h / (2π) C) E_n = n²h² / (8mL²) D) E_n = ℏk² / (2m)
A) Metoda lestvice B) Metoda končnih elementov C) Formulacija integralov poti D) Variacijska metoda
A) Detektor B) Vir fotonov C) Fazni regulator D) Razdelilnik žarka
A) Astrofizika B) Fizika trdnih snovi C) Klasična mehanika D) Termodinamika
A) Hilbertov prostor B) Prostor faz C) Evklidski prostor D) Prostor konfiguracij
A) Valovne funkcije B) Unitarne matrike C) Lastne vrednosti D) Hermitski operatorji
A) Superpozicija B) Deherenca C) Kvantizacija D) Klasifikacija
A) Potencialna energija B) Relativistična kinetična energija C) Nekinetična energija D) Toplotna energija
A) Mehanske lastnosti B) Klasične lastnosti C) Toplotna razširitev D) Gravitacijski vpliv
A) Gravitacijske interakcije B) Elektromagnetna interakcija C) Močna jedrska sila D) Šibka jedrska sila
A) Z uporabo Heisenbergovega načela nedoločnosti B) Z uporabo klasičnega Coulombovega potenciala C) Z uporabo Maxwellovih enačb D) Z uporabo Newtonove gravitacije
A) Eksperiment Stern-Gerlach B) Eksperiment z dvojno režo C) Eksperiment Michelson-Morley D) Fotoelektrični efekt
A) Foton, ki prenaša elektromagnetno silo. B) Gluon, ki prenaša močno jedrsko silo. C) W boson, ki prenaša šibko jedrsko silo. D) Graviton, ki prenaša gravitacijsko silo.
A) Enodimne strune. B) Točkastne delce. C) Kvantna polja. D) Končne zanke, imenovane spin mreže.
A) Kvantno polje B) Spin-pena C) Delček D) Niz
A) Relativna kvantna mehanika B) Bohmianska mehanika C) Interpretacija mnogih svetov D) Kopenska interpretacija
A) Paradoks Einstein-Podolsky-Rosen B) Schrödingerjeva mačka C) Poskusi Bellovega testa D) Heisenbergov načelo nedoločnosti
A) Bohmianska mehanika B) Interpretacija mnogih svetov C) Einsteinov determinizem D) Ideje, podobne kopbenhavški interpretaciji
A) Interpretacija mnogih svetov B) Bohmijeva mehanika C) Kopenska interpretacija D) Relativna kvantna mehanika
A) Gustav Kirchhoff B) Michael Faraday C) Thomas Young D) J. J. Thomson
A) Peta Solvayeva konferenca B) Mednarodni kongres matematikov C) Svetovni simpozij fizike D) Prva Solvayeva konferenca |