A) Hookov zakon B) Newtonov drugi zakon C) Newtonov prvi zakon D) Newtonov tretji zakon
A) Sila trenja B) Normalna sila C) Tangencialna sila D) Gravitacijska sila
A) Zakon o vztrajnosti B) Newtonov prvi zakon C) Newtonov drugi zakon D) Newtonov tretji zakon
A) Newtonov prvi zakon B) Newtonov tretji zakon C) Zakon o ohranjanju energije D) Newtonov drugi zakon
A) Trenje B) Moment vztrajnosti C) Sila D) Navorni moment
A) Inercija B) Sila C) Masa D) Teža
A) Gostota B) Teža C) Zvezek D) Masa
A) kotna hitrost B) Kotni moment C) Kotna sila D) kotni pospešek
A) Navorni moment B) Kotni moment C) Masno središče D) Moment vztrajnosti
A) Kvantna mehanika B) Teoretična mehanika C) Vektorska mehanika D) Newtonova mehanika
A) Sila in pospešek B) Premik in čas C) Kinetična energija in potencialna energija D) Impulz in hitrost
A) Številni znanstveniki in matematiki v 18. stoletju in kasneje. B) Albert Einstein v začetku 20. stoletja. C) Niels Bohr konec 19. stoletja. D) Isaac Newton v 17. stoletju.
A) Uvede nove fizikalne koncepte, ki presegajo newtonovsko mehaniko. B) Uporablja se samo za sile, ki niso konzervativne. C) Omogoča reševanje kompleksnih problemov z večjo učinkovitostjo. D) Uporablja samo vektorske veličine.
A) Newtonova mehanika in kvantna mehanika B) Vektorska mehanika in skalarna mehanika C) Lagrangeova mehanika in Hamiltonova mehanika D) Klasična mehanika in relativistična mehanika
A) Transformacija valčkov B) Laplaceova transformacija C) Legendrejeva transformacija D) Fourierjeva transformacija
A) Gaussov izrek B) Pascalov izrek C) Noetherjev izrek D) Fermatov izrek
A) Samo v kontekstu splošne relativnosti. B) Da, vendar z nekaterimi spremembami. C) Ne, uporabna je samo za klasične sisteme. D) Samo za nekvantistično kvantno mehaniko.
A) Elektromagnetne sile. B) Inercialne sile v ne-inersialnih referenčnih sistemih. C) Konzervativne sile, kot je gravitacija. D) Ne-konzervativne in disipativne sile, kot je trenje.
A) Ostanejo nespremenljive pri transformaciji koordinat. B) Spreminjajo se pri vsaki transformaciji koordinat. C) Zahtevajo specifične koordinatne sisteme. D) Veljavne so samo v kartezičnih koordinatah.
A) Ni rešljiv z obstoječimi metodami. B) Nima nobene matematične strukture. C) Zahteva le numerične rešitve. D) Ima preprosto rešitev, ki vključuje parametre.
A) Z popolnim zanemarjanjem kinematističnih pogojev. B) Z obravnavanjem vsake delčke kot ločene enote. C) Z uporabo ene same funkcije, ki implicitno vsebuje vse sile, ki delujejo na sistem ali v njem. D) Z osredotojanjem samo na vektorske veličine.
A) Štir B) Ena C) Dve D) Tri
A) Stopnje prostosti B) Generalizirane koordinate C) Kartezijske koordinate D) Ukrivljene koordinate
A) Z uporabo numeričnih metod. B) V geometrijo gibanja. C) Kot dodatne sile. D) Z ignoriranjem.
A) Ne. B) Krivične koordinate so vrsta generaliziranih koordinat. C) Da, to sta isto. D) Generalizirane koordinate so podskupina krivičnih koordinat.
A) $\delta W = \boldsymbol{ \mathcal {Q}} + \delta \mathbf {q}$ B) $\delta W = \boldsymbol{ \mathcal {Q}} \cdot \delta \mathbf {q} = 1$ C) $\delta W = \boldsymbol{ \mathcal {Q}} \cdot \delta \mathbf {q} = 0$ D) $\delta W = 0$
A) \(F=ma\) B) \({\boldsymbol {\mathcal {Q}}}=({\mathcal {Q}}_{1},{\mathcal {Q}}_{2},\dots ,{\mathcal {Q}}_{N})\) C) \({\boldsymbol {\mathcal {Q}}}=m\cdot a\) D) \({\boldsymbol {\mathcal {P}}}=(p1,p2,\dots ,p_N)\)
A) \({\boldsymbol {\mathcal {Q}}}={\frac {\partial T}{\partial \mathbf {q} }}\) B) \({\boldsymbol {\mathcal {Q}}}={\frac {d}{dt}}(\mathbf {\dot {q}} )\) C) \({\boldsymbol {\mathcal {Q}}}={\frac {d}{dt}}\left({\frac {\partial T}{\partial \mathbf {\dot {q}} }}\right)-{\frac {\partial T}{\partial \mathbf {q} }}\,\) D) \({\boldsymbol {\mathcal {Q}}}={\frac {d}{dt}}(T)\)
A) reonomne omejitve B) skleronomne omejitve C) neholonomne omejitve D) holonomne omejitve
A) odvisen od časa (reonomski) B) neholonomski C) holonomski D) neodvisen od časa (skleronomski)
A) skleronomske B) reonomonske C) holonomske D) neholonomske
A) neholonomične B) rheonomične C) skleronomične D) holonomične
A) reonomska B) neholonomska C) holonomska D) skleronomska
A) Obe sta vrsti neholonomskih omejitev. B) Ni nobene razlike; oba izraza pomenita isto. C) Skleronomske omejitve so časovno neodvisne, medtem ko so reonomske časovno odvisne. D) Skleronomske omejitve so odvisne od q(t), medtem ko reonomske niso.
A) Omejitve so reonomske. B) Omejitve so skleronomske. C) Omejitve niso holonomske. D) Omejitve so holonomske.
A) Poissonova zanka {Qi, Pi} mora biti enaka enoti. B) Koordinatne vrednosti in impulzi morajo biti neodvisni. C) Hamiltonova funkcija se ne sme spreminjati. D) Generirajoča funkcija mora biti linearna.
A) -∂R/∂q B) -∂R/∂ζ̇ C) +∂R/∂p D) +∂R/∂ζ
A) Tenzerjsko polje B) Skalarno polje C) Vektorjsko polje D) Štiridimenzionalni gradient
A) Celotni odvod ∂/∂. B) Variacijski odvod δ/δ. C) Integracija po prostornini V. D) Gostota polja gibalne količine π_i.
A) 2N. B) 4N. C) N. D) N2.
A) Zakoni o ohranitvi B) Kvantna stanja C) Termodinamski cikli D) Diskretne simetrije
A) Konstantna hitrost B) Kotni moment C) Parameter s D) Premik
A) Pospešek. B) Skupna energija. C) Ustreznimi momenti. D) Kotna hitrost. |