A) Newtonov prvi zakon B) Newtonov drugi zakon C) Hookov zakon D) Newtonov tretji zakon
A) Normalna sila B) Gravitacijska sila C) Tangencialna sila D) Sila trenja
A) Newtonov tretji zakon B) Newtonov drugi zakon C) Newtonov prvi zakon D) Zakon o vztrajnosti
A) Zakon o ohranjanju energije B) Newtonov tretji zakon C) Newtonov drugi zakon D) Newtonov prvi zakon
A) Trenje B) Navorni moment C) Sila D) Moment vztrajnosti
A) Teža B) Sila C) Inercija D) Masa
A) Teža B) Zvezek C) Gostota D) Masa
A) Kotna sila B) kotni pospešek C) kotna hitrost D) Kotni moment
A) Masno središče B) Navorni moment C) Moment vztrajnosti D) Kotni moment
A) Vektorska mehanika B) Teoretična mehanika C) Newtonova mehanika D) Kvantna mehanika
A) Premik in čas B) Kinetična energija in potencialna energija C) Impulz in hitrost D) Sila in pospešek
A) Niels Bohr konec 19. stoletja. B) Albert Einstein v začetku 20. stoletja. C) Isaac Newton v 17. stoletju. D) Številni znanstveniki in matematiki v 18. stoletju in kasneje.
A) Uporablja se samo za sile, ki niso konzervativne. B) Omogoča reševanje kompleksnih problemov z večjo učinkovitostjo. C) Uporablja samo vektorske veličine. D) Uvede nove fizikalne koncepte, ki presegajo newtonovsko mehaniko.
A) Lagrangeova mehanika in Hamiltonova mehanika B) Newtonova mehanika in kvantna mehanika C) Vektorska mehanika in skalarna mehanika D) Klasična mehanika in relativistična mehanika
A) Fourierjeva transformacija B) Legendrejeva transformacija C) Laplaceova transformacija D) Transformacija valčkov
A) Gaussov izrek B) Noetherjev izrek C) Fermatov izrek D) Pascalov izrek
A) Da, vendar z nekaterimi spremembami. B) Samo v kontekstu splošne relativnosti. C) Samo za nekvantistično kvantno mehaniko. D) Ne, uporabna je samo za klasične sisteme.
A) Elektromagnetne sile. B) Inercialne sile v ne-inersialnih referenčnih sistemih. C) Ne-konzervativne in disipativne sile, kot je trenje. D) Konzervativne sile, kot je gravitacija.
A) Spreminjajo se pri vsaki transformaciji koordinat. B) Veljavne so samo v kartezičnih koordinatah. C) Ostanejo nespremenljive pri transformaciji koordinat. D) Zahtevajo specifične koordinatne sisteme.
A) Nima nobene matematične strukture. B) Zahteva le numerične rešitve. C) Ima preprosto rešitev, ki vključuje parametre. D) Ni rešljiv z obstoječimi metodami.
A) Z obravnavanjem vsake delčke kot ločene enote. B) Z popolnim zanemarjanjem kinematističnih pogojev. C) Z osredotojanjem samo na vektorske veličine. D) Z uporabo ene same funkcije, ki implicitno vsebuje vse sile, ki delujejo na sistem ali v njem.
A) Štir B) Dve C) Tri D) Ena
A) Stopnje prostosti B) Generalizirane koordinate C) Kartezijske koordinate D) Ukrivljene koordinate
A) Z ignoriranjem. B) Z uporabo numeričnih metod. C) Kot dodatne sile. D) V geometrijo gibanja.
A) Krivične koordinate so vrsta generaliziranih koordinat. B) Da, to sta isto. C) Ne. D) Generalizirane koordinate so podskupina krivičnih koordinat.
A) $\delta W = \boldsymbol{ \mathcal {Q}} \cdot \delta \mathbf {q} = 1$ B) $\delta W = \boldsymbol{ \mathcal {Q}} \cdot \delta \mathbf {q} = 0$ C) $\delta W = \boldsymbol{ \mathcal {Q}} + \delta \mathbf {q}$ D) $\delta W = 0$
A) \({\boldsymbol {\mathcal {P}}}=(p1,p2,\dots ,p_N)\) B) \({\boldsymbol {\mathcal {Q}}}=({\mathcal {Q}}_{1},{\mathcal {Q}}_{2},\dots ,{\mathcal {Q}}_{N})\) C) \({\boldsymbol {\mathcal {Q}}}=m\cdot a\) D) \(F=ma\)
A) \({\boldsymbol {\mathcal {Q}}}={\frac {d}{dt}}(\mathbf {\dot {q}} )\) B) \({\boldsymbol {\mathcal {Q}}}={\frac {d}{dt}}(T)\) C) \({\boldsymbol {\mathcal {Q}}}={\frac {d}{dt}}\left({\frac {\partial T}{\partial \mathbf {\dot {q}} }}\right)-{\frac {\partial T}{\partial \mathbf {q} }}\,\) D) \({\boldsymbol {\mathcal {Q}}}={\frac {\partial T}{\partial \mathbf {q} }}\)
A) neholonomne omejitve B) holonomne omejitve C) reonomne omejitve D) skleronomne omejitve
A) neholonomski B) neodvisen od časa (skleronomski) C) odvisen od časa (reonomski) D) holonomski
A) reonomonske B) skleronomske C) holonomske D) neholonomske
A) holonomične B) neholonomične C) rheonomične D) skleronomične
A) holonomska B) reonomska C) skleronomska D) neholonomska
A) Obe sta vrsti neholonomskih omejitev. B) Ni nobene razlike; oba izraza pomenita isto. C) Skleronomske omejitve so odvisne od q(t), medtem ko reonomske niso. D) Skleronomske omejitve so časovno neodvisne, medtem ko so reonomske časovno odvisne.
A) Omejitve niso holonomske. B) Omejitve so holonomske. C) Omejitve so skleronomske. D) Omejitve so reonomske.
A) Generirajoča funkcija mora biti linearna. B) Poissonova zanka {Qi, Pi} mora biti enaka enoti. C) Koordinatne vrednosti in impulzi morajo biti neodvisni. D) Hamiltonova funkcija se ne sme spreminjati.
A) +∂R/∂p B) +∂R/∂ζ C) -∂R/∂ζ̇ D) -∂R/∂q
A) Štiridimenzionalni gradient B) Skalarno polje C) Vektorjsko polje D) Tenzerjsko polje
A) Integracija po prostornini V. B) Variacijski odvod δ/δ. C) Celotni odvod ∂/∂. D) Gostota polja gibalne količine π_i.
A) N. B) N2. C) 4N. D) 2N.
A) Zakoni o ohranitvi B) Kvantna stanja C) Termodinamski cikli D) Diskretne simetrije
A) Konstantna hitrost B) Premik C) Parameter s D) Kotni moment
A) Pospešek. B) Ustreznimi momenti. C) Kotna hitrost. D) Skupna energija. |