A) Newtonov tretji zakon B) Newtonov prvi zakon C) Newtonov drugi zakon D) Hookov zakon
A) Tangencialna sila B) Normalna sila C) Sila trenja D) Gravitacijska sila
A) Newtonov prvi zakon B) Zakon o vztrajnosti C) Newtonov tretji zakon D) Newtonov drugi zakon
A) Zakon o ohranjanju energije B) Newtonov drugi zakon C) Newtonov tretji zakon D) Newtonov prvi zakon
A) Trenje B) Sila C) Moment vztrajnosti D) Navorni moment
A) Inercija B) Masa C) Teža D) Sila
A) Gostota B) Zvezek C) Masa D) Teža
A) kotna hitrost B) Kotni moment C) kotni pospešek D) Kotna sila
A) Navorni moment B) Masno središče C) Moment vztrajnosti D) Kotni moment
A) Teoretična mehanika B) Newtonova mehanika C) Kvantna mehanika D) Vektorska mehanika
A) Impulz in hitrost B) Sila in pospešek C) Premik in čas D) Kinetična energija in potencialna energija
A) Niels Bohr konec 19. stoletja. B) Albert Einstein v začetku 20. stoletja. C) Številni znanstveniki in matematiki v 18. stoletju in kasneje. D) Isaac Newton v 17. stoletju.
A) Omogoča reševanje kompleksnih problemov z večjo učinkovitostjo. B) Uporablja se samo za sile, ki niso konzervativne. C) Uporablja samo vektorske veličine. D) Uvede nove fizikalne koncepte, ki presegajo newtonovsko mehaniko.
A) Lagrangeova mehanika in Hamiltonova mehanika B) Vektorska mehanika in skalarna mehanika C) Klasična mehanika in relativistična mehanika D) Newtonova mehanika in kvantna mehanika
A) Fourierjeva transformacija B) Legendrejeva transformacija C) Laplaceova transformacija D) Transformacija valčkov
A) Pascalov izrek B) Noetherjev izrek C) Fermatov izrek D) Gaussov izrek
A) Samo v kontekstu splošne relativnosti. B) Samo za nekvantistično kvantno mehaniko. C) Ne, uporabna je samo za klasične sisteme. D) Da, vendar z nekaterimi spremembami.
A) Konzervativne sile, kot je gravitacija. B) Ne-konzervativne in disipativne sile, kot je trenje. C) Elektromagnetne sile. D) Inercialne sile v ne-inersialnih referenčnih sistemih.
A) Ostanejo nespremenljive pri transformaciji koordinat. B) Zahtevajo specifične koordinatne sisteme. C) Spreminjajo se pri vsaki transformaciji koordinat. D) Veljavne so samo v kartezičnih koordinatah.
A) Ni rešljiv z obstoječimi metodami. B) Zahteva le numerične rešitve. C) Ima preprosto rešitev, ki vključuje parametre. D) Nima nobene matematične strukture.
A) Z obravnavanjem vsake delčke kot ločene enote. B) Z osredotojanjem samo na vektorske veličine. C) Z uporabo ene same funkcije, ki implicitno vsebuje vse sile, ki delujejo na sistem ali v njem. D) Z popolnim zanemarjanjem kinematističnih pogojev.
A) Dve B) Tri C) Štir D) Ena
A) Kartezijske koordinate B) Generalizirane koordinate C) Stopnje prostosti D) Ukrivljene koordinate
A) V geometrijo gibanja. B) Z ignoriranjem. C) Kot dodatne sile. D) Z uporabo numeričnih metod.
A) Da, to sta isto. B) Krivične koordinate so vrsta generaliziranih koordinat. C) Generalizirane koordinate so podskupina krivičnih koordinat. D) Ne.
A) $\delta W = 0$ B) $\delta W = \boldsymbol{ \mathcal {Q}} + \delta \mathbf {q}$ C) $\delta W = \boldsymbol{ \mathcal {Q}} \cdot \delta \mathbf {q} = 1$ D) $\delta W = \boldsymbol{ \mathcal {Q}} \cdot \delta \mathbf {q} = 0$
A) \({\boldsymbol {\mathcal {P}}}=(p1,p2,\dots ,p_N)\) B) \({\boldsymbol {\mathcal {Q}}}=m\cdot a\) C) \(F=ma\) D) \({\boldsymbol {\mathcal {Q}}}=({\mathcal {Q}}_{1},{\mathcal {Q}}_{2},\dots ,{\mathcal {Q}}_{N})\)
A) \({\boldsymbol {\mathcal {Q}}}={\frac {d}{dt}}(\mathbf {\dot {q}} )\) B) \({\boldsymbol {\mathcal {Q}}}={\frac {d}{dt}}\left({\frac {\partial T}{\partial \mathbf {\dot {q}} }}\right)-{\frac {\partial T}{\partial \mathbf {q} }}\,\) C) \({\boldsymbol {\mathcal {Q}}}={\frac {d}{dt}}(T)\) D) \({\boldsymbol {\mathcal {Q}}}={\frac {\partial T}{\partial \mathbf {q} }}\)
A) neholonomne omejitve B) skleronomne omejitve C) holonomne omejitve D) reonomne omejitve
A) neodvisen od časa (skleronomski) B) odvisen od časa (reonomski) C) holonomski D) neholonomski
A) neholonomske B) holonomske C) reonomonske D) skleronomske
A) holonomične B) neholonomične C) rheonomične D) skleronomične
A) reonomska B) skleronomska C) holonomska D) neholonomska
A) Ni nobene razlike; oba izraza pomenita isto. B) Skleronomske omejitve so časovno neodvisne, medtem ko so reonomske časovno odvisne. C) Skleronomske omejitve so odvisne od q(t), medtem ko reonomske niso. D) Obe sta vrsti neholonomskih omejitev.
A) Omejitve so skleronomske. B) Omejitve niso holonomske. C) Omejitve so holonomske. D) Omejitve so reonomske.
A) Hamiltonova funkcija se ne sme spreminjati. B) Koordinatne vrednosti in impulzi morajo biti neodvisni. C) Poissonova zanka {Qi, Pi} mora biti enaka enoti. D) Generirajoča funkcija mora biti linearna.
A) -∂R/∂q B) +∂R/∂ζ C) +∂R/∂p D) -∂R/∂ζ̇
A) Skalarno polje B) Vektorjsko polje C) Štiridimenzionalni gradient D) Tenzerjsko polje
A) Variacijski odvod δ/δ. B) Integracija po prostornini V. C) Celotni odvod ∂/∂. D) Gostota polja gibalne količine π_i.
A) N2. B) N. C) 4N. D) 2N.
A) Kvantna stanja B) Termodinamski cikli C) Zakoni o ohranitvi D) Diskretne simetrije
A) Konstantna hitrost B) Kotni moment C) Premik D) Parameter s
A) Kotna hitrost. B) Pospešek. C) Ustreznimi momenti. D) Skupna energija. |