A) Newtonov drugi zakon B) Newtonov tretji zakon C) Hookov zakon D) Newtonov prvi zakon
A) Gravitacijska sila B) Sila trenja C) Tangencialna sila D) Normalna sila
A) Newtonov drugi zakon B) Newtonov prvi zakon C) Newtonov tretji zakon D) Zakon o vztrajnosti
A) Newtonov prvi zakon B) Newtonov drugi zakon C) Zakon o ohranjanju energije D) Newtonov tretji zakon
A) Moment vztrajnosti B) Navorni moment C) Sila D) Trenje
A) Inercija B) Sila C) Teža D) Masa
A) Teža B) Masa C) Gostota D) Zvezek
A) Kotna sila B) kotna hitrost C) Kotni moment D) kotni pospešek
A) Masno središče B) Kotni moment C) Navorni moment D) Moment vztrajnosti
A) Vektorska mehanika B) Kvantna mehanika C) Teoretična mehanika D) Newtonova mehanika
A) Premik in čas B) Impulz in hitrost C) Kinetična energija in potencialna energija D) Sila in pospešek
A) Niels Bohr konec 19. stoletja. B) Albert Einstein v začetku 20. stoletja. C) Številni znanstveniki in matematiki v 18. stoletju in kasneje. D) Isaac Newton v 17. stoletju.
A) Omogoča reševanje kompleksnih problemov z večjo učinkovitostjo. B) Uvede nove fizikalne koncepte, ki presegajo newtonovsko mehaniko. C) Uporablja samo vektorske veličine. D) Uporablja se samo za sile, ki niso konzervativne.
A) Klasična mehanika in relativistična mehanika B) Lagrangeova mehanika in Hamiltonova mehanika C) Vektorska mehanika in skalarna mehanika D) Newtonova mehanika in kvantna mehanika
A) Transformacija valčkov B) Laplaceova transformacija C) Legendrejeva transformacija D) Fourierjeva transformacija
A) Gaussov izrek B) Noetherjev izrek C) Pascalov izrek D) Fermatov izrek
A) Da, vendar z nekaterimi spremembami. B) Samo za nekvantistično kvantno mehaniko. C) Ne, uporabna je samo za klasične sisteme. D) Samo v kontekstu splošne relativnosti.
A) Ne-konzervativne in disipativne sile, kot je trenje. B) Inercialne sile v ne-inersialnih referenčnih sistemih. C) Elektromagnetne sile. D) Konzervativne sile, kot je gravitacija.
A) Zahtevajo specifične koordinatne sisteme. B) Ostanejo nespremenljive pri transformaciji koordinat. C) Veljavne so samo v kartezičnih koordinatah. D) Spreminjajo se pri vsaki transformaciji koordinat.
A) Ni rešljiv z obstoječimi metodami. B) Nima nobene matematične strukture. C) Ima preprosto rešitev, ki vključuje parametre. D) Zahteva le numerične rešitve.
A) Z osredotojanjem samo na vektorske veličine. B) Z uporabo ene same funkcije, ki implicitno vsebuje vse sile, ki delujejo na sistem ali v njem. C) Z obravnavanjem vsake delčke kot ločene enote. D) Z popolnim zanemarjanjem kinematističnih pogojev.
A) Ena B) Tri C) Štir D) Dve
A) Generalizirane koordinate B) Ukrivljene koordinate C) Stopnje prostosti D) Kartezijske koordinate
A) V geometrijo gibanja. B) Kot dodatne sile. C) Z ignoriranjem. D) Z uporabo numeričnih metod.
A) Generalizirane koordinate so podskupina krivičnih koordinat. B) Ne. C) Da, to sta isto. D) Krivične koordinate so vrsta generaliziranih koordinat.
A) $\delta W = \boldsymbol{ \mathcal {Q}} \cdot \delta \mathbf {q} = 1$ B) $\delta W = 0$ C) $\delta W = \boldsymbol{ \mathcal {Q}} + \delta \mathbf {q}$ D) $\delta W = \boldsymbol{ \mathcal {Q}} \cdot \delta \mathbf {q} = 0$
A) \({\boldsymbol {\mathcal {P}}}=(p1,p2,\dots ,p_N)\) B) \({\boldsymbol {\mathcal {Q}}}=m\cdot a\) C) \(F=ma\) D) \({\boldsymbol {\mathcal {Q}}}=({\mathcal {Q}}_{1},{\mathcal {Q}}_{2},\dots ,{\mathcal {Q}}_{N})\)
A) \({\boldsymbol {\mathcal {Q}}}={\frac {d}{dt}}(T)\) B) \({\boldsymbol {\mathcal {Q}}}={\frac {d}{dt}}\left({\frac {\partial T}{\partial \mathbf {\dot {q}} }}\right)-{\frac {\partial T}{\partial \mathbf {q} }}\,\) C) \({\boldsymbol {\mathcal {Q}}}={\frac {d}{dt}}(\mathbf {\dot {q}} )\) D) \({\boldsymbol {\mathcal {Q}}}={\frac {\partial T}{\partial \mathbf {q} }}\)
A) neholonomne omejitve B) reonomne omejitve C) holonomne omejitve D) skleronomne omejitve
A) holonomski B) odvisen od časa (reonomski) C) neodvisen od časa (skleronomski) D) neholonomski
A) neholonomske B) reonomonske C) holonomske D) skleronomske
A) holonomične B) skleronomične C) rheonomične D) neholonomične
A) holonomska B) neholonomska C) skleronomska D) reonomska
A) Skleronomske omejitve so odvisne od q(t), medtem ko reonomske niso. B) Skleronomske omejitve so časovno neodvisne, medtem ko so reonomske časovno odvisne. C) Obe sta vrsti neholonomskih omejitev. D) Ni nobene razlike; oba izraza pomenita isto.
A) Omejitve niso holonomske. B) Omejitve so skleronomske. C) Omejitve so reonomske. D) Omejitve so holonomske.
A) Generirajoča funkcija mora biti linearna. B) Poissonova zanka {Qi, Pi} mora biti enaka enoti. C) Koordinatne vrednosti in impulzi morajo biti neodvisni. D) Hamiltonova funkcija se ne sme spreminjati.
A) -∂R/∂ζ̇ B) -∂R/∂q C) +∂R/∂p D) +∂R/∂ζ
A) Štiridimenzionalni gradient B) Tenzerjsko polje C) Skalarno polje D) Vektorjsko polje
A) Gostota polja gibalne količine π_i. B) Variacijski odvod δ/δ. C) Integracija po prostornini V. D) Celotni odvod ∂/∂.
A) N. B) 4N. C) 2N. D) N2.
A) Diskretne simetrije B) Kvantna stanja C) Termodinamski cikli D) Zakoni o ohranitvi
A) Konstantna hitrost B) Parameter s C) Premik D) Kotni moment
A) Kotna hitrost. B) Pospešek. C) Skupna energija. D) Ustreznimi momenti. |