- 1. Pacifiška vojna, ki je trajala od leta 1879 do 1884, je bila pomemben spopad v zgodovini Južne Amerike, v katerem so sodelovali Čile, Peru in Bolivija. Vojna je nastala predvsem zaradi sporov, povezanih z nadzorom nad dragocenimi mineralnimi viri v obalnem območju puščave Atakama, zlasti glede donosnih nahajališč nitratov, ki so bila ključnega pomena za razcvet industrije gnojil in streliva v tistem obdobju. Napetosti so se stopnjevale, ko je Bolivija poskušala zvišati davke čilskim podjetjem, ki so delovala na njenem ozemlju, zaradi česar je Čile napadel in zasedel bolivijsko obalno mesto Antofagasta. To agresivno dejanje je bilo povod za širši konflikt, saj se je Peru, ki je bil zaskrbljen zaradi svoje ozemeljske celovitosti in vezi z Bolivijo, povezal s svojo sosedo proti Čilu. V vojni je potekalo več ključnih bitk, vključno z znamenitima pomorskima spopadoma v bitki pri Iquique in bitki pri Angamosu ter pomembnimi kopenskimi bitkami, kot sta bitka pri Tarapacá in bitka pri Arici. Vojna je dosegla vrhunec z odločilno zmago Čila, ki je leta 1883 podpisal Anconsko pogodbo, s katero je Peru Čilu prepustil precej ozemlja, vključno s pokrajino Tarapacá in deli bolj spornih regij. Bolivija je izgubila svojo obalo in postala celinska država brez dostopa do morja, od takrat pa si na diplomatski način prizadeva za dostop do morja. Posledice vojne so močno vplivale na regionalno politiko in nacionalne identitete, saj so pripravile teren za uveljavitev Čila kot prevladujoče sile v regiji, med vpletenimi narodi pa so pustile grenkobo in nerešene zgodovinske pritožbe.
Katera vojaška kampanja je še posebej znana med pacifiško vojno?
A) Bitka pri Verdunu
B) Bitka pri Gettysburgu
C) Bitka pri Waterlooju
D) Bitka pri Tarapacáju
- 2. Kakšen je bil izid za Bolivijo po vojni?
A) Izgubila je svojo obalo
B) Postala je regionalna sila
C) Pridobljeno ozemlje
D) ohranila svoje meje
- 3. S katero pogodbo se je končala tihomorska vojna?
A) Anconska pogodba
B) Versajska pogodba
C) Trianonska pogodba
D) Pariška pogodba
- 4. Kakšne so bile posledice za Peru po vojni?
A) Izguba ozemlja
B) Pridobitev neodvisnosti
C) Oblikovanje imperija
D) Gospodarska rast
- 5. Katero mesto so med vojno zasedle čilske sile?
A) Lima
B) La Paz
C) Buenos Aires
D) Santiago
- 6. Pacifiška vojna je znana tudi kot...
A) Čilsko-perujska vojna
B) Perujska vojna za neodvisnost
C) Nitratna vojna
D) Vojna s solnim metrom
- 7. Katerega leta je Čile napovedal vojno Boliviji?
A) 1879
B) 1880
C) 1882
D) 1878
- 8. Kaj je leta 1879 sprožilo vojaški spopad?
A) Konec trgovinskega sporazuma
B) Davek, naložen čilskim podjetjem
C) Napad Peruja na Čile
D) Invazija Bolivije na Čile
- 9. Katerega leta je Čile zasedel Limo?
A) 1881
B) 1885
C) 1879
D) 1883
- 10. Kakšen je bil trajni povojni vpliv na Bolivijo?
A) Ustanovitev mornarice
B) Sklenitev zavezništev s Čilom
C) Povečanje velikosti ozemlja
D) Izguba dostopa do morja
- 11. Katera mineralna surovina je bila ključnega pomena v konfliktu?
A) Ekstrakcija nitratov
B) Rudarjenje kositra
C) Pridobivanje premoga
D) Pridobivanje železove rude
- 12. Na katero demografsko skupino je vojna najbolj vplivala?
A) Azijski priseljenci
B) Evropski naseljenci
C) Avtohtono prebivalstvo
D) afriški sužnji
- 13. Kdo je bil med vojno predsednik Čila?
A) Manuel Montt
B) Arturo Alessandri
C) Sebastián Piñera
D) Domingo Santa María
- 14. Kdo je bil perujski voditelj na začetku vojne?
A) Manuel A. Odría
B) Vicente de la Vega
C) Ramón Castilla
D) Mariano Ignacio Prado
- 15. Katera surovina je postala pomembnejša za čilsko gospodarstvo po vojni?
A) Les
B) Ribolov
C) Nitrati
D) Baker
- 16. Kdo je bil med vojno predsednik Čila?
A) Eduardo Frei
B) Arturo Alessandri
C) Bernardo O'Higgins
D) Aníbal Pinto
|