A) Skupna koristnost izdelka ostaja konstantna ne glede na porabljeno količino B) Ko oseba porabi več blaga, se dodatna koristnost vsake dodatne enote zmanjša. C) Več kot je proizvedenih enot izdelka, višja je njegova cena. D) Potrošniki bodo vedno izbrali izdelek z največjo koristnostjo
A) Menjalna vrednost B) Denarna vrednost C) Notranja vrednost D) Uporabna vrednost
A) Realna vrednost je odvisna od ponudbe in povpraševanja, medtem ko je nominalna vrednost poljubna. B) Realna vrednost upošteva inflacijo, nominalna vrednost pa ne. C) Realna vrednost je fiksna, medtem ko nominalna vrednost niha. D) Nominalna vrednost je oprijemljiva, realna vrednost pa neoprijemljiva.
A) marksistična teorija B) Teorija racionalne izbire C) Vedenjska ekonomija D) keynesianska ekonomija
A) Skupni prihodki, ustvarjeni s potrošniško porabo B) Znesek denarja, ki ga potrošniki prihranijo, če ne kupijo izdelka. C) Razlika med zneskom, ki so ga potrošniki pripravljeni plačati za blago, in zneskom, ki ga dejansko plačajo. D) presežek dohodka, ki ga imajo potrošniki po nakupu blaga.
A) Stopnja inflacije B) Bruto domači proizvod (BDP) C) Indeks cen življenjskih potrebščin (CPI) D) Državni dolg
A) Stroški priložnosti, ki so enake vrednosti B) Prednost izbire najdražje možnosti C) Vrednost naslednje najboljše možnosti, ki se ji je treba odpovedati, da bi lahko uporabili drugo možnost. D) Stroški priložnosti, ki je predraga, da bi jo izvajali.
A) Ko se cena blaga poveča, se poveča tudi dobavljena količina B) Ko se cena blaga zniža, se zmanjša tudi dobavljena količina. C) Proizvajalci bodo dobavljali le blago, po katerem je presežno povpraševanje. D) Ponudba blaga je konstantna ne glede na spremembe cen
A) Več kot je opravljenih ur, višja je stopnja proizvodnje. B) Povečanje števila vhodov vedno vodi k večjim rezultatom C) Ko se fiksnim vložkom dodajo dodatne enote variabilnega vložka, se mejni proizvod variabilnega vložka zmanjša D) Vrednost blaga se zmanjšuje, ko se ga proizvede več. |