A) Potrošniki bodo vedno izbrali izdelek z največjo koristnostjo B) Ko oseba porabi več blaga, se dodatna koristnost vsake dodatne enote zmanjša. C) Več kot je proizvedenih enot izdelka, višja je njegova cena. D) Skupna koristnost izdelka ostaja konstantna ne glede na porabljeno količino
A) Uporabna vrednost B) Notranja vrednost C) Menjalna vrednost D) Denarna vrednost
A) Nominalna vrednost je oprijemljiva, realna vrednost pa neoprijemljiva. B) Realna vrednost je fiksna, medtem ko nominalna vrednost niha. C) Realna vrednost je odvisna od ponudbe in povpraševanja, medtem ko je nominalna vrednost poljubna. D) Realna vrednost upošteva inflacijo, nominalna vrednost pa ne.
A) Vrednost blaga se zmanjšuje, ko se ga proizvede več. B) Več kot je opravljenih ur, višja je stopnja proizvodnje. C) Povečanje števila vhodov vedno vodi k večjim rezultatom D) Ko se fiksnim vložkom dodajo dodatne enote variabilnega vložka, se mejni proizvod variabilnega vložka zmanjša
A) Skupni prihodki, ustvarjeni s potrošniško porabo B) presežek dohodka, ki ga imajo potrošniki po nakupu blaga. C) Razlika med zneskom, ki so ga potrošniki pripravljeni plačati za blago, in zneskom, ki ga dejansko plačajo. D) Znesek denarja, ki ga potrošniki prihranijo, če ne kupijo izdelka.
A) marksistična teorija B) Vedenjska ekonomija C) keynesianska ekonomija D) Teorija racionalne izbire
A) Stroški priložnosti, ki so enake vrednosti B) Vrednost naslednje najboljše možnosti, ki se ji je treba odpovedati, da bi lahko uporabili drugo možnost. C) Prednost izbire najdražje možnosti D) Stroški priložnosti, ki je predraga, da bi jo izvajali.
A) Stopnja inflacije B) Indeks cen življenjskih potrebščin (CPI) C) Državni dolg D) Bruto domači proizvod (BDP)
A) Proizvajalci bodo dobavljali le blago, po katerem je presežno povpraševanje. B) Ko se cena blaga poveča, se poveča tudi dobavljena količina C) Ponudba blaga je konstantna ne glede na spremembe cen D) Ko se cena blaga zniža, se zmanjša tudi dobavljena količina. |