A) Skupna koristnost izdelka ostaja konstantna ne glede na porabljeno količino B) Več kot je proizvedenih enot izdelka, višja je njegova cena. C) Potrošniki bodo vedno izbrali izdelek z največjo koristnostjo D) Ko oseba porabi več blaga, se dodatna koristnost vsake dodatne enote zmanjša.
A) Denarna vrednost B) Menjalna vrednost C) Notranja vrednost D) Uporabna vrednost
A) Realna vrednost je fiksna, medtem ko nominalna vrednost niha. B) Nominalna vrednost je oprijemljiva, realna vrednost pa neoprijemljiva. C) Realna vrednost upošteva inflacijo, nominalna vrednost pa ne. D) Realna vrednost je odvisna od ponudbe in povpraševanja, medtem ko je nominalna vrednost poljubna.
A) Povečanje števila vhodov vedno vodi k večjim rezultatom B) Vrednost blaga se zmanjšuje, ko se ga proizvede več. C) Več kot je opravljenih ur, višja je stopnja proizvodnje. D) Ko se fiksnim vložkom dodajo dodatne enote variabilnega vložka, se mejni proizvod variabilnega vložka zmanjša
A) Skupni prihodki, ustvarjeni s potrošniško porabo B) Razlika med zneskom, ki so ga potrošniki pripravljeni plačati za blago, in zneskom, ki ga dejansko plačajo. C) Znesek denarja, ki ga potrošniki prihranijo, če ne kupijo izdelka. D) presežek dohodka, ki ga imajo potrošniki po nakupu blaga.
A) marksistična teorija B) keynesianska ekonomija C) Teorija racionalne izbire D) Vedenjska ekonomija
A) Prednost izbire najdražje možnosti B) Vrednost naslednje najboljše možnosti, ki se ji je treba odpovedati, da bi lahko uporabili drugo možnost. C) Stroški priložnosti, ki so enake vrednosti D) Stroški priložnosti, ki je predraga, da bi jo izvajali.
A) Indeks cen življenjskih potrebščin (CPI) B) Stopnja inflacije C) Bruto domači proizvod (BDP) D) Državni dolg
A) Proizvajalci bodo dobavljali le blago, po katerem je presežno povpraševanje. B) Ko se cena blaga zniža, se zmanjša tudi dobavljena količina. C) Ko se cena blaga poveča, se poveča tudi dobavljena količina D) Ponudba blaga je konstantna ne glede na spremembe cen |