A) Delitev dela B) Birokracija C) Organizacijska kultura D) Hierarhija
A) Karl Marx B) Emile Durkheim C) Erving Goffman D) Max Weber
A) Strokovna moč B) Prisilna moč C) Zakonita moč D) Referenčna moč
A) Skupinska polarizacija B) Norma vzajemnosti C) Družabno brezdelje D) Učinek mimoidočih
A) pojav, pri katerem člani skupine dajejo prednost soglasju pred kritičnim razmišljanjem. B) Konflikt med različnimi oddelki v organizaciji C) Praksa nagrajevanja zaposlenih na podlagi uspešnosti D) nagnjenost k oblikovanju klik v organizaciji.
A) Socializacija B) Akulturacija C) Asimilacija D) Prilagoditev
A) Teorija racionalne izbire B) Institucionalna teorija C) Teorija ekoloških sistemov D) Simbolni interakcionizem
A) Teorija družbene identitete B) Teorija racionalne izbire C) Teorija odvisnosti od virov D) Teorija socialne izmenjave
A) Teorija omrežij B) Kritična teorija C) Teorija sistemov D) Teorija kaosa
A) štirideseta leta B) 1970 C) petdeseta leta D) šestdeseta leta
A) Železna kletka B) Zlat klanec C) Srebrne okove D) Bronasta zapor
A) Izboljšala je verske izkušnje pri delu. B) Omejila je delavce na nekakšno 'zaprto okolje' in jim odvzela njihovo individualnost. C) Znatno je povečala motivacijo delavcev. D) Odstranila je potrebo po kvalificirani delavni sili.
A) Birokracija je organizacija, ki temelji na racionalnih in pravnih načelih ter maksimira tehnično učinkovitost. B) Birokracija zmanjšuje produktivnost delavcev. C) Birokracija temelji izključno na tradicionalnih praksah. D) Birokracija ovira organizacijski razvoj.
A) Frederick Taylor; znanstveno upravljanje B) Henri Fayol; pristop, ki poudarja človeške odnose C) Chester Barnard; administrativno vedenje D) Mary Parker Follet; birokratska načela
A) Standardizacija proizvodnje z uporabo montažnih linij B) Odstranitev kvalificirane delovne sile C) Decentralizacija delovnih procesov D) Zmanjšanje plač delavcev
A) Med študijami ni prišlo do spremembe produktivnosti. B) Delavci so za višjo produktivnost raje imeli nižjo raven osvetlitve. C) Raven osvetlitve ni imela nobenega vpliva na produktivnost. D) Produktivnost se je povečala, ko so delavce opazovali, ne glede na raven osvetlitve.
A) Odločanje ni pod vplivom organizacijskega konteksta. B) Ljudje vedno iščejo najbolj optimalno rešitev. C) Omejena racionalnost, ki predpostavlja, da odločalci pogosto uporabljajo pristop zadovoljstva. D) Klasična ekonomija predpostavlja, da so ljudje iracionalni odločalci.
A) Strategija zadovoljive rešitve je irrelevantna za odločanje v organizacijah. B) Organizacije sprejemajo odločitve izključno na podlagi finančnih rezultatov. C) Odločevalci pogosto uporabljajo strategijo zadovoljive rešitve, pri čemer izberejo prvo sprejemljivo rešitev, namesto najbolj optimalne. D) Odločitve so v organizacijah vedno sprejete na optimalen način.
A) Motivacija, vključno s teorijami raziskovalcev, kot sta Frederick Herzberg in Abraham Maslow. B) Tehnološki napredek. C) Zgodovinska analiza organizacij. D) Strategije finančnega upravljanja.
A) Teorije, ki se osredotočajo izključno na tehnološko učinkovitost. B) Teorije, ki se osredotočajo izključno na finančne nagrade. C) Teorije, ki niso povezane z vedenjem ljudi. D) Teorije Fredericka Herzberga, Abrahama Maslowa, Davida McClellanda, Victorja Vrooma in Douglasa McGregora.
A) Antropologija B) Sociologija C) Ekonomija D) Politologija
A) Finančno računovodstvo B) Upravljanje procesov C) Marketing strategije D) Študije vodstva
A) Trendi na trgu B) Sprejemanje tehnologij C) Etični vidiki D) Globalizacija
A) Analiza faktorjev B) Množična regresija C) Klasterizirano vzorčenje D) ANOVA (analiza variance)
A) Projektiranje organizacijskih struktur. B) Razumevanje posameznega vedenja na mikro ravni. C) Analiza finančne uspešnosti. D) Napovedovanje trendov na trgu.
A) Ankete B) Eksperimenti C) Etnografija D) Študije korelacije
A) Tehnike finančnega nadzora B) Strategije tržne analize C) Stopnje gibanja kadrov D) Odnos med svetovalcem in stranko
A) Model Edgara Scheina B) Maslowova hierarhija potreb C) Herzbergova dvofaktorska teorija D) Teorija kulturnih dimenzij Hofstedeja
A) Zunanja motivacija. B) Praktike odnosa z javnostmi. C) Izogibanje negotovosti. D) Kulturne dimenzije, kot so prepričanja, vrednote, rituali, simboli.
A) Dolgotrajna usmerjenost v primerjavi s kratkoročno usmerjenostjo B) Razdalja do oblasti C) Moščenost v primerjavi z ženskostjo D) Individualizem v primerjavi s kolektivizmom
A) Prejemanje povišice ali dodatkov k plači. B) Obnašanje, ki prispeva k delovanju organizacije. C) Dokazovanje lastne vrednosti. D) Usklajevanje komunikacije med javnostjo in organizacijo.
A) Odprtost B) Skrbnost C) Ekstrovertiranost D) Agresivnost
A) Charles Perrow B) French in Raven C) Chester Barnard D) Max Weber
A) Teorija kompleksnosti B) Teorija ekonomije transakcij C) Teorija odvisnosti od virov D) Teorija podjetja
A) Ekonomska teorija transakcijskih stroškov B) Teorija agencije C) Teorija podjetja D) Mintzbergov organigram
A) Bertalanffy B) Kurt Lewin C) Niklas Luhmann D) Alexander Bogdanov
A) Aleksander Bogdanov B) Bertalanffy C) Kurt Lewin D) Niklas Luhmann
A) Izhodni podatki lahko postanejo naslednji vhodni podatki, kar ustvarja cikel. B) Modelira človeške organizacije. C) Poudarja načela znanstvenega upravljanja. D) Osredotoča se na preživetje podjetij.
A) Kot kompleksne, ciljno usmerjene entitete. B) Kot entitete, ki so osredotočene izključno na produktivnost. C) Kot preproste, statične strukture. D) Organizacije, izbrane na podlagi njihove usklajenosti z okoljem.
A) Splošna teorija sistemov B) Organizacijska ekologija C) Znanstveno upravljanje D) Behavioristična psihologija |