A) Hierarhija B) Delitev dela C) Birokracija D) Organizacijska kultura
A) Karl Marx B) Emile Durkheim C) Max Weber D) Erving Goffman
A) Prisilna moč B) Zakonita moč C) Referenčna moč D) Strokovna moč
A) Učinek mimoidočih B) Norma vzajemnosti C) Skupinska polarizacija D) Družabno brezdelje
A) Praksa nagrajevanja zaposlenih na podlagi uspešnosti B) nagnjenost k oblikovanju klik v organizaciji. C) Konflikt med različnimi oddelki v organizaciji D) pojav, pri katerem člani skupine dajejo prednost soglasju pred kritičnim razmišljanjem.
A) Asimilacija B) Akulturacija C) Socializacija D) Prilagoditev
A) Simbolni interakcionizem B) Teorija racionalne izbire C) Institucionalna teorija D) Teorija ekoloških sistemov
A) Teorija racionalne izbire B) Teorija odvisnosti od virov C) Teorija socialne izmenjave D) Teorija družbene identitete
A) Teorija omrežij B) Teorija kaosa C) Kritična teorija D) Teorija sistemov
A) 1970 B) šestdeseta leta C) petdeseta leta D) štirideseta leta
A) Železna kletka B) Zlat klanec C) Bronasta zapor D) Srebrne okove
A) Znatno je povečala motivacijo delavcev. B) Omejila je delavce na nekakšno 'zaprto okolje' in jim odvzela njihovo individualnost. C) Izboljšala je verske izkušnje pri delu. D) Odstranila je potrebo po kvalificirani delavni sili.
A) Birokracija zmanjšuje produktivnost delavcev. B) Birokracija temelji izključno na tradicionalnih praksah. C) Birokracija je organizacija, ki temelji na racionalnih in pravnih načelih ter maksimira tehnično učinkovitost. D) Birokracija ovira organizacijski razvoj.
A) Mary Parker Follet; birokratska načela B) Henri Fayol; pristop, ki poudarja človeške odnose C) Frederick Taylor; znanstveno upravljanje D) Chester Barnard; administrativno vedenje
A) Decentralizacija delovnih procesov B) Standardizacija proizvodnje z uporabo montažnih linij C) Odstranitev kvalificirane delovne sile D) Zmanjšanje plač delavcev
A) Med študijami ni prišlo do spremembe produktivnosti. B) Produktivnost se je povečala, ko so delavce opazovali, ne glede na raven osvetlitve. C) Raven osvetlitve ni imela nobenega vpliva na produktivnost. D) Delavci so za višjo produktivnost raje imeli nižjo raven osvetlitve.
A) Omejena racionalnost, ki predpostavlja, da odločalci pogosto uporabljajo pristop zadovoljstva. B) Ljudje vedno iščejo najbolj optimalno rešitev. C) Klasična ekonomija predpostavlja, da so ljudje iracionalni odločalci. D) Odločanje ni pod vplivom organizacijskega konteksta.
A) Strategija zadovoljive rešitve je irrelevantna za odločanje v organizacijah. B) Odločitve so v organizacijah vedno sprejete na optimalen način. C) Odločevalci pogosto uporabljajo strategijo zadovoljive rešitve, pri čemer izberejo prvo sprejemljivo rešitev, namesto najbolj optimalne. D) Organizacije sprejemajo odločitve izključno na podlagi finančnih rezultatov.
A) Zgodovinska analiza organizacij. B) Strategije finančnega upravljanja. C) Tehnološki napredek. D) Motivacija, vključno s teorijami raziskovalcev, kot sta Frederick Herzberg in Abraham Maslow.
A) Teorije, ki se osredotočajo izključno na tehnološko učinkovitost. B) Teorije, ki niso povezane z vedenjem ljudi. C) Teorije Fredericka Herzberga, Abrahama Maslowa, Davida McClellanda, Victorja Vrooma in Douglasa McGregora. D) Teorije, ki se osredotočajo izključno na finančne nagrade.
A) Ekonomija B) Politologija C) Sociologija D) Antropologija
A) Marketing strategije B) Upravljanje procesov C) Finančno računovodstvo D) Študije vodstva
A) Sprejemanje tehnologij B) Globalizacija C) Etični vidiki D) Trendi na trgu
A) Klasterizirano vzorčenje B) ANOVA (analiza variance) C) Množična regresija D) Analiza faktorjev
A) Analiza finančne uspešnosti. B) Razumevanje posameznega vedenja na mikro ravni. C) Projektiranje organizacijskih struktur. D) Napovedovanje trendov na trgu.
A) Eksperimenti B) Etnografija C) Ankete D) Študije korelacije
A) Odnos med svetovalcem in stranko B) Tehnike finančnega nadzora C) Strategije tržne analize D) Stopnje gibanja kadrov
A) Model Edgara Scheina B) Maslowova hierarhija potreb C) Teorija kulturnih dimenzij Hofstedeja D) Herzbergova dvofaktorska teorija
A) Kulturne dimenzije, kot so prepričanja, vrednote, rituali, simboli. B) Izogibanje negotovosti. C) Zunanja motivacija. D) Praktike odnosa z javnostmi.
A) Individualizem v primerjavi s kolektivizmom B) Dolgotrajna usmerjenost v primerjavi s kratkoročno usmerjenostjo C) Moščenost v primerjavi z ženskostjo D) Razdalja do oblasti
A) Usklajevanje komunikacije med javnostjo in organizacijo. B) Prejemanje povišice ali dodatkov k plači. C) Obnašanje, ki prispeva k delovanju organizacije. D) Dokazovanje lastne vrednosti.
A) Skrbnost B) Ekstrovertiranost C) Agresivnost D) Odprtost
A) Max Weber B) French in Raven C) Charles Perrow D) Chester Barnard
A) Teorija podjetja B) Teorija ekonomije transakcij C) Teorija kompleksnosti D) Teorija odvisnosti od virov
A) Teorija agencije B) Teorija podjetja C) Mintzbergov organigram D) Ekonomska teorija transakcijskih stroškov
A) Kurt Lewin B) Niklas Luhmann C) Bertalanffy D) Alexander Bogdanov
A) Bertalanffy B) Aleksander Bogdanov C) Niklas Luhmann D) Kurt Lewin
A) Osredotoča se na preživetje podjetij. B) Poudarja načela znanstvenega upravljanja. C) Modelira človeške organizacije. D) Izhodni podatki lahko postanejo naslednji vhodni podatki, kar ustvarja cikel.
A) Kot preproste, statične strukture. B) Kot entitete, ki so osredotočene izključno na produktivnost. C) Kot kompleksne, ciljno usmerjene entitete. D) Organizacije, izbrane na podlagi njihove usklajenosti z okoljem.
A) Behavioristična psihologija B) Znanstveno upravljanje C) Splošna teorija sistemov D) Organizacijska ekologija |