A) Delitev dela B) Hierarhija C) Birokracija D) Organizacijska kultura
A) Max Weber B) Erving Goffman C) Emile Durkheim D) Karl Marx
A) Prisilna moč B) Zakonita moč C) Strokovna moč D) Referenčna moč
A) Norma vzajemnosti B) Družabno brezdelje C) Učinek mimoidočih D) Skupinska polarizacija
A) Praksa nagrajevanja zaposlenih na podlagi uspešnosti B) pojav, pri katerem člani skupine dajejo prednost soglasju pred kritičnim razmišljanjem. C) Konflikt med različnimi oddelki v organizaciji D) nagnjenost k oblikovanju klik v organizaciji.
A) Asimilacija B) Socializacija C) Prilagoditev D) Akulturacija
A) Institucionalna teorija B) Teorija racionalne izbire C) Simbolni interakcionizem D) Teorija ekoloških sistemov
A) Teorija socialne izmenjave B) Teorija racionalne izbire C) Teorija odvisnosti od virov D) Teorija družbene identitete
A) Kritična teorija B) Teorija kaosa C) Teorija sistemov D) Teorija omrežij
A) petdeseta leta B) štirideseta leta C) 1970 D) šestdeseta leta
A) Železna kletka B) Bronasta zapor C) Zlat klanec D) Srebrne okove
A) Izboljšala je verske izkušnje pri delu. B) Znatno je povečala motivacijo delavcev. C) Omejila je delavce na nekakšno 'zaprto okolje' in jim odvzela njihovo individualnost. D) Odstranila je potrebo po kvalificirani delavni sili.
A) Birokracija temelji izključno na tradicionalnih praksah. B) Birokracija je organizacija, ki temelji na racionalnih in pravnih načelih ter maksimira tehnično učinkovitost. C) Birokracija ovira organizacijski razvoj. D) Birokracija zmanjšuje produktivnost delavcev.
A) Henri Fayol; pristop, ki poudarja človeške odnose B) Chester Barnard; administrativno vedenje C) Frederick Taylor; znanstveno upravljanje D) Mary Parker Follet; birokratska načela
A) Zmanjšanje plač delavcev B) Standardizacija proizvodnje z uporabo montažnih linij C) Odstranitev kvalificirane delovne sile D) Decentralizacija delovnih procesov
A) Produktivnost se je povečala, ko so delavce opazovali, ne glede na raven osvetlitve. B) Raven osvetlitve ni imela nobenega vpliva na produktivnost. C) Delavci so za višjo produktivnost raje imeli nižjo raven osvetlitve. D) Med študijami ni prišlo do spremembe produktivnosti.
A) Omejena racionalnost, ki predpostavlja, da odločalci pogosto uporabljajo pristop zadovoljstva. B) Odločanje ni pod vplivom organizacijskega konteksta. C) Klasična ekonomija predpostavlja, da so ljudje iracionalni odločalci. D) Ljudje vedno iščejo najbolj optimalno rešitev.
A) Organizacije sprejemajo odločitve izključno na podlagi finančnih rezultatov. B) Odločitve so v organizacijah vedno sprejete na optimalen način. C) Strategija zadovoljive rešitve je irrelevantna za odločanje v organizacijah. D) Odločevalci pogosto uporabljajo strategijo zadovoljive rešitve, pri čemer izberejo prvo sprejemljivo rešitev, namesto najbolj optimalne.
A) Strategije finančnega upravljanja. B) Motivacija, vključno s teorijami raziskovalcev, kot sta Frederick Herzberg in Abraham Maslow. C) Zgodovinska analiza organizacij. D) Tehnološki napredek.
A) Teorije, ki se osredotočajo izključno na finančne nagrade. B) Teorije Fredericka Herzberga, Abrahama Maslowa, Davida McClellanda, Victorja Vrooma in Douglasa McGregora. C) Teorije, ki se osredotočajo izključno na tehnološko učinkovitost. D) Teorije, ki niso povezane z vedenjem ljudi.
A) Sociologija B) Antropologija C) Politologija D) Ekonomija
A) Marketing strategije B) Finančno računovodstvo C) Študije vodstva D) Upravljanje procesov
A) Globalizacija B) Sprejemanje tehnologij C) Trendi na trgu D) Etični vidiki
A) Množična regresija B) Analiza faktorjev C) ANOVA (analiza variance) D) Klasterizirano vzorčenje
A) Napovedovanje trendov na trgu. B) Projektiranje organizacijskih struktur. C) Razumevanje posameznega vedenja na mikro ravni. D) Analiza finančne uspešnosti.
A) Študije korelacije B) Eksperimenti C) Etnografija D) Ankete
A) Strategije tržne analize B) Odnos med svetovalcem in stranko C) Tehnike finančnega nadzora D) Stopnje gibanja kadrov
A) Herzbergova dvofaktorska teorija B) Maslowova hierarhija potreb C) Teorija kulturnih dimenzij Hofstedeja D) Model Edgara Scheina
A) Izogibanje negotovosti. B) Zunanja motivacija. C) Praktike odnosa z javnostmi. D) Kulturne dimenzije, kot so prepričanja, vrednote, rituali, simboli.
A) Dolgotrajna usmerjenost v primerjavi s kratkoročno usmerjenostjo B) Individualizem v primerjavi s kolektivizmom C) Moščenost v primerjavi z ženskostjo D) Razdalja do oblasti
A) Dokazovanje lastne vrednosti. B) Usklajevanje komunikacije med javnostjo in organizacijo. C) Obnašanje, ki prispeva k delovanju organizacije. D) Prejemanje povišice ali dodatkov k plači.
A) Odprtost B) Skrbnost C) Ekstrovertiranost D) Agresivnost
A) Chester Barnard B) Max Weber C) Charles Perrow D) French in Raven
A) Teorija kompleksnosti B) Teorija podjetja C) Teorija ekonomije transakcij D) Teorija odvisnosti od virov
A) Mintzbergov organigram B) Teorija podjetja C) Ekonomska teorija transakcijskih stroškov D) Teorija agencije
A) Niklas Luhmann B) Kurt Lewin C) Bertalanffy D) Alexander Bogdanov
A) Kurt Lewin B) Niklas Luhmann C) Aleksander Bogdanov D) Bertalanffy
A) Poudarja načela znanstvenega upravljanja. B) Modelira človeške organizacije. C) Osredotoča se na preživetje podjetij. D) Izhodni podatki lahko postanejo naslednji vhodni podatki, kar ustvarja cikel.
A) Kot kompleksne, ciljno usmerjene entitete. B) Organizacije, izbrane na podlagi njihove usklajenosti z okoljem. C) Kot preproste, statične strukture. D) Kot entitete, ki so osredotočene izključno na produktivnost.
A) Organizacijska ekologija B) Behavioristična psihologija C) Znanstveno upravljanje D) Splošna teorija sistemov |