A) Hierarhija B) Birokracija C) Delitev dela D) Organizacijska kultura
A) Erving Goffman B) Max Weber C) Karl Marx D) Emile Durkheim
A) Referenčna moč B) Strokovna moč C) Prisilna moč D) Zakonita moč
A) Skupinska polarizacija B) Družabno brezdelje C) Norma vzajemnosti D) Učinek mimoidočih
A) Praksa nagrajevanja zaposlenih na podlagi uspešnosti B) Konflikt med različnimi oddelki v organizaciji C) pojav, pri katerem člani skupine dajejo prednost soglasju pred kritičnim razmišljanjem. D) nagnjenost k oblikovanju klik v organizaciji.
A) Asimilacija B) Prilagoditev C) Socializacija D) Akulturacija
A) Simbolni interakcionizem B) Institucionalna teorija C) Teorija ekoloških sistemov D) Teorija racionalne izbire
A) Teorija družbene identitete B) Teorija socialne izmenjave C) Teorija racionalne izbire D) Teorija odvisnosti od virov
A) Teorija sistemov B) Teorija kaosa C) Teorija omrežij D) Kritična teorija
A) 1970 B) šestdeseta leta C) petdeseta leta D) štirideseta leta
A) Bronasta zapor B) Zlat klanec C) Železna kletka D) Srebrne okove
A) Izboljšala je verske izkušnje pri delu. B) Odstranila je potrebo po kvalificirani delavni sili. C) Znatno je povečala motivacijo delavcev. D) Omejila je delavce na nekakšno 'zaprto okolje' in jim odvzela njihovo individualnost.
A) Birokracija zmanjšuje produktivnost delavcev. B) Birokracija temelji izključno na tradicionalnih praksah. C) Birokracija ovira organizacijski razvoj. D) Birokracija je organizacija, ki temelji na racionalnih in pravnih načelih ter maksimira tehnično učinkovitost.
A) Mary Parker Follet; birokratska načela B) Henri Fayol; pristop, ki poudarja človeške odnose C) Chester Barnard; administrativno vedenje D) Frederick Taylor; znanstveno upravljanje
A) Standardizacija proizvodnje z uporabo montažnih linij B) Decentralizacija delovnih procesov C) Odstranitev kvalificirane delovne sile D) Zmanjšanje plač delavcev
A) Produktivnost se je povečala, ko so delavce opazovali, ne glede na raven osvetlitve. B) Med študijami ni prišlo do spremembe produktivnosti. C) Raven osvetlitve ni imela nobenega vpliva na produktivnost. D) Delavci so za višjo produktivnost raje imeli nižjo raven osvetlitve.
A) Omejena racionalnost, ki predpostavlja, da odločalci pogosto uporabljajo pristop zadovoljstva. B) Klasična ekonomija predpostavlja, da so ljudje iracionalni odločalci. C) Ljudje vedno iščejo najbolj optimalno rešitev. D) Odločanje ni pod vplivom organizacijskega konteksta.
A) Odločevalci pogosto uporabljajo strategijo zadovoljive rešitve, pri čemer izberejo prvo sprejemljivo rešitev, namesto najbolj optimalne. B) Strategija zadovoljive rešitve je irrelevantna za odločanje v organizacijah. C) Organizacije sprejemajo odločitve izključno na podlagi finančnih rezultatov. D) Odločitve so v organizacijah vedno sprejete na optimalen način.
A) Zgodovinska analiza organizacij. B) Strategije finančnega upravljanja. C) Tehnološki napredek. D) Motivacija, vključno s teorijami raziskovalcev, kot sta Frederick Herzberg in Abraham Maslow.
A) Teorije Fredericka Herzberga, Abrahama Maslowa, Davida McClellanda, Victorja Vrooma in Douglasa McGregora. B) Teorije, ki niso povezane z vedenjem ljudi. C) Teorije, ki se osredotočajo izključno na tehnološko učinkovitost. D) Teorije, ki se osredotočajo izključno na finančne nagrade.
A) Sociologija B) Antropologija C) Politologija D) Ekonomija
A) Študije vodstva B) Marketing strategije C) Upravljanje procesov D) Finančno računovodstvo
A) Globalizacija B) Trendi na trgu C) Etični vidiki D) Sprejemanje tehnologij
A) ANOVA (analiza variance) B) Množična regresija C) Analiza faktorjev D) Klasterizirano vzorčenje
A) Projektiranje organizacijskih struktur. B) Analiza finančne uspešnosti. C) Napovedovanje trendov na trgu. D) Razumevanje posameznega vedenja na mikro ravni.
A) Etnografija B) Študije korelacije C) Ankete D) Eksperimenti
A) Strategije tržne analize B) Odnos med svetovalcem in stranko C) Stopnje gibanja kadrov D) Tehnike finančnega nadzora
A) Herzbergova dvofaktorska teorija B) Maslowova hierarhija potreb C) Teorija kulturnih dimenzij Hofstedeja D) Model Edgara Scheina
A) Izogibanje negotovosti. B) Zunanja motivacija. C) Praktike odnosa z javnostmi. D) Kulturne dimenzije, kot so prepričanja, vrednote, rituali, simboli.
A) Dolgotrajna usmerjenost v primerjavi s kratkoročno usmerjenostjo B) Moščenost v primerjavi z ženskostjo C) Razdalja do oblasti D) Individualizem v primerjavi s kolektivizmom
A) Usklajevanje komunikacije med javnostjo in organizacijo. B) Obnašanje, ki prispeva k delovanju organizacije. C) Prejemanje povišice ali dodatkov k plači. D) Dokazovanje lastne vrednosti.
A) Odprtost B) Ekstrovertiranost C) Skrbnost D) Agresivnost
A) Charles Perrow B) French in Raven C) Max Weber D) Chester Barnard
A) Teorija podjetja B) Teorija ekonomije transakcij C) Teorija odvisnosti od virov D) Teorija kompleksnosti
A) Teorija podjetja B) Teorija agencije C) Mintzbergov organigram D) Ekonomska teorija transakcijskih stroškov
A) Kurt Lewin B) Niklas Luhmann C) Alexander Bogdanov D) Bertalanffy
A) Kurt Lewin B) Niklas Luhmann C) Aleksander Bogdanov D) Bertalanffy
A) Poudarja načela znanstvenega upravljanja. B) Osredotoča se na preživetje podjetij. C) Modelira človeške organizacije. D) Izhodni podatki lahko postanejo naslednji vhodni podatki, kar ustvarja cikel.
A) Kot kompleksne, ciljno usmerjene entitete. B) Kot entitete, ki so osredotočene izključno na produktivnost. C) Kot preproste, statične strukture. D) Organizacije, izbrane na podlagi njihove usklajenosti z okoljem.
A) Behavioristična psihologija B) Splošna teorija sistemov C) Organizacijska ekologija D) Znanstveno upravljanje |