A) 1650 B) 1735 C) 1720 D) 1685
A) Avstrija B) Francija C) Italija D) Nemčija
A) Organ B) Flavta C) Klavir D) Violin
A) Dobro uglašeni klavir B) Glasbena ponudba C) Brandenburški koncerti D) Maša v h-molu
A) Romantični B) Sodobni C) Klasični D) Barok
A) Haydn B) Mozart C) Beethoven D) Brahms
A) Brahms B) Forkel C) Mendelssohn D) Schumann
A) Regina Susanna B) Maria Barbara C) Anna Magdalena D) Elisabeth Juliana
A) Preludij v C-duru B) Preludij v d-molu C) Preludij v G-duru D) Preludij v E-duru
A) Weimar B) Köthen C) Leipzig D) Eisenach
A) Felix Mendelssohn B) Carl Philipp Emanuel Bach C) Johann Christoph Friedrich Bach D) Wilhelm Friedemann Bach
A) Dvorni skladatelj volilnega kneza Saksonije B) Kantor v Thomaskirchi C) Organist v cerkvi Svetega Tomaža D) Direktor Collegium Musicum
A) Mühlhausen B) Eisenach C) Arnstadt D) Leipzig
A) Strahova pasija po Mateju B) Variacije Goldberg C) Suita za violoncelo D) Sonate in partitaje za solo violino
A) Misa v B molu B) Suita za violoncelo C) Klaviatska zbirka D) Brandenburški koncerti
A) Variacije za klavir (Goldbergove variacije) B) Umetnost fuge C) Brandenburški koncerti D) Strast po Mateju
A) Šest B) Dva C) Osem D) Štirje
A) Leipzig B) Arnstadt C) Köthen D) Eisenach
A) Suita za violončelo B) Strahovi svetnika Mateja C) Collegium Musicum D) Brandenburški koncerti
A) Predvsem posvetne teme B) Obvladovanje kontrapunkta C) Poudarek na solističnih klavirske skladbah D) Uporaba elektronskih instrumentov
A) Udarjalni instrument B) Fagofon C) Tipkovno glasilo D) Kitara
A) Njegove odgovornosti in pričakovanja B) Pomanjkanje glasbenega talenta C) Finančne nesoglasnosti D) Verski konflikti
A) Variacije Goldberg B) Brandenburški konceri C) Strahova pasija D) Misa v B molu
A) Johann Pachelbel B) Johann Christoph Bach C) Johann Ambrosius Bach D) Vitus Bach
A) Johann Christoph Bach B) Georg Böhm C) Vitus Bach D) Johann Pachelbel
A) Dieterich Buxtehude B) Georg Böhm C) Johann Caspar Kerll D) Johann Pachelbel
A) Klavišin B) Violina C) Orgla D) Harfa
A) Na konju. B) V kočiji. C) Večinoma peš. D) Z ladjo.
A) Orkester za vadbo B) Obsežna glasbena knjižnica šole C) Ekskluzivni rokopisi znanih skladateljev D) Osebni učitelj glasbene teorije
A) Štirje B) Šest C) Sedem D) Trinajst
A) 1713 B) 1720 C) 1721 D) 1707
A) Sedem B) Trinajst C) Štirje D) Šest
A) Johann Gottfried Bernhard B) Regina Susanna C) Elisabeth Juliane Friederica D) Catharina Dorothea
A) Princ Leopold B) P. D. Kräuter C) Dieterich Buxtehude D) Johann Adam Reincken
A) Köthen B) Lübeck C) Mühlhausen D) Weimar
A) Gott ist mein König, BWV 71 B) Christ lag in Todes Banden, BWV 4 C) Koncert za orglice št. 1 v G-duru, BWV 592 D) Koncert za solo orglice v C-duru, BWV 595
A) 1730 B) 1717 C) 1723 D) 1708
A) 1708 B) 1730 C) 1723 D) 1717
A) Operne B) Svetovna glasba C) Koralna dela D) Verske kantate
A) Sonate in partitije za solo violino B) Brandeburške koncerte C) Suite za violončelo D) Simfonične suite
A) Bach se je izgubil. B) Srečanje je odpovedal Leopold. C) Handel je zapustil mesto. D) Bach se je odločil, da ostane v Köthenu.
A) Johann Sebastian Bach sam B) Wilhelm Friedemann, najstarejši sin Bacha C) Dvorni tajnik D) Leopold, vojvoda iz Anhalt-Köthen
A) 1714 B) 1723 C) 1701 D) 1730
A) Hessenska B) Pruška C) Bavarska D) Saksonska
A) 20 B) 27 C) 30 D) 15
A) Friedrich August B) Georg Philipp Telemann C) Christoph Graupner D) Johann Kuhnau
A) Podpirajoč B) Šparljiv C) Nevihen D) Velikodušen
A) Marijino obiskanje B) Marijino brezmadežno zasnovanje C) Marijino vstajenje D) Oznanjenje
A) 1729 B) 1723 C) 1725 D) 1727
A) Samo eno ali dve B) Skoraj vsi C) Noben D) Le nekaj
A) Binarna oblika B) Versus vseh C) Strofična oblika D) Neprekinjena skladba
A) Velika noč, 1728 B) Veliki petek, 11. april 1727 C) Božič, 1727 D) Veliki petek, 23. marec 1731
A) Glasba je bila najdena leta 1735. B) Tako glasba kot besedilo sta izgubljeni. C) Bachova glasba za to delo je ohranjena v celoti. D) Izvirnika ni, vendar je besedilo, ki ga je napisal Picander, ohranjeno.
A) Mozart, Beethoven, Haydn, Schubert B) Lully, Charpentier, Couperin, Rameau C) Palestrina, Kerll, Torri, Bassani, Gasparini, Caldara D) Vivaldi, Scarlatti, Corelli, Telemann
A) 1749 B) 1745 C) 1750 D) 1747
A) Orgla B) Fortepiano C) Harpsikord D) Klavikord
A) Elias Gottlob Haussmann B) George Frideric Handel C) John Taylor D) Lorenz Christoph Mizler
A) Umetnost fuge B) Schüblerjevi koralni preludi C) Glasbena ponudba D) Variacije Goldberg
A) Catharina Dorothea Bach B) Elisabeth Juliane Friederica C) Maria Barbara Bach D) Anna Magdalena Bach
A) Johann Christoph Altnickol B) Heinrich von Brühl C) Lorenz Christoph Mizler D) Kralj Friedrich Veliki
A) 15. marec 1750 B) 28. julij 1750 C) 31. december 1749 D) 1. januar 1750
A) Naravni vzroki. B) Možganska kap, brez predhodnih komplikacij. C) Pljučnica. D) Komplikacije zaradi neuspešne operacije oči.
A) 1750 B) 1900 C) 1894 D) 1800
A) 1751 B) 1749 C) 1775 D) 1760
A) Mizlerjeva Musikalische Bibliothek B) Musical Times C) Harmonia Mundi D) Leipzigski vestnik
A) 1754 B) 1760 C) 1750 D) 1775
A) Sedem B) Tri C) Pet D) Dva
A) En B) Pet C) Šest D) Tri
A) Verske knjige B) Učbeniki znanosti C) Romani D) Zgodovinski rokopisi
A) Dva B) Štirje C) En D) Tri
A) Mandolina B) Viola da gamba C) Harfa D) Kontrabas
A) Spinet B) Klaviir C) Orgla D) Klavišin
A) Benedetto Marcello B) Antonio Vivaldi C) Giuseppe Torelli D) Arcangelo Corelli
A) Corelli B) Marcello C) Torelli D) Vivaldi
A) Koncert za gambo B) Koncert za obojo C) Koncert za violino D) Koncert za violončelo
A) Benedetto Marcello B) Arcangelo Corelli C) Giuseppe Torelli D) Antonio Vivaldi
A) George Frideric Handel B) François Couperin C) Jean-Baptiste Lully D) Johann Sebastian Bach
A) Antonio Vivaldi B) François Couperin C) Jean-Baptiste Lully D) George Frideric Handel
A) Štiriglasna harmonija B) Počasni in veličastni gibi C) Živahni baleti z hitrim ritmom D) Okrasje (v glasbi)
A) Štiriglasna harmonija B) Uporaba continuo instrumentov C) Kontrapunkt D) Operne skladbe
A) Francoska uvertura B) Angleški madrigali C) Luterjanski koralni spevi D) Italijanska opera
A) Dvorni skladatelj B) Kapelnik C) Pevski vodja v Thomasschule D) Thomaskantor
A) Opera B) Suite C) Preludi za korale D) Koncerti
A) Monofonični sistem B) Polifonični sistem C) Modalni sistem D) Tonalni sistem
A) Štiridelna harmonija B) Petdelna harmonija C) Tridelna harmonija D) Dvojična harmonija
A) E eolski B) G lidijski C) A frižijski D) D dur
A) Novi melodični potek. B) Dodatni instrumenti. C) Izraziti okrasji. D) Poenostavljene harmonije.
A) Brandenburški konceri B) Božična oracija C) Dobro uravnotežen klavir D) Kavna kantata
A) Poenostavili so liturgične skladbe. B) Uporabljali so samo nemške sloge. C) Posnemali so operni vokalni slog. D) Izogibali so se okrasjem.
A) Bach B) Handel C) Telemann D) Kuhnau
A) V desetletju 1740. B) V desetletju 1710. C) V desetletju 1720. D) V desetletju 1730.
A) V desetletju 1710. B) V desetletju 1740. C) V desetletju 1730. D) V desetletju 1720.
A) Obe kot del kontinuuma. B) Kot enakovredna solista. C) Nobena od obeh ni izpostavljena. D) Eden kot solist, drugi kot spremljava.
A) Kontrapunkt B) Polifonija C) Homofonija D) Monodija
A) Ritem B) Struktura C) Harmonija D) Melodija
A) V zgodnjem 20. stoletju. B) V poznem 19. stoletju. C) Med njegovim življenjem. D) V osemdesetih letih 20. stoletja.
A) Italijanščina, ki označuje hitro komponirano delo. B) Grščina, kar pomeni "petje skupaj". C) Latinščina, kar pomeni "pobeg" ali "izhod". D) Francoščina, ki se nanaša na glasbeno potovanje.
A) Joseph Haydn. B) Ludwig van Beethoven. C) Carl Philipp Emanuel Bach. D) Wolfgang Amadeus Mozart.
A) Ludwig van Beethoven. B) Johann Sebastian Bach sam. C) Gottfried van Swieten. D) Carl Philipp Emanuel Bach.
A) Društvo Bach-Gesellschaft B) Novi glasbeni časopis (Neue Zeitschrift für Musik) C) Berlinska pevska akademija (Sing-Akademie) D) Breitkopf & Härtel |