A) 1735 B) 1720 C) 1650 D) 1685
A) Avstrija B) Francija C) Italija D) Nemčija
A) Violin B) Organ C) Flavta D) Klavir
A) Brandenburški koncerti B) Maša v h-molu C) Dobro uglašeni klavir D) Glasbena ponudba
A) Sodobni B) Romantični C) Barok D) Klasični
A) Brahms B) Beethoven C) Haydn D) Mozart
A) Forkel B) Mendelssohn C) Schumann D) Brahms
A) Regina Susanna B) Anna Magdalena C) Elisabeth Juliana D) Maria Barbara
A) Preludij v C-duru B) Preludij v E-duru C) Preludij v G-duru D) Preludij v d-molu
A) Weimar B) Eisenach C) Leipzig D) Köthen
A) Johann Christoph Friedrich Bach B) Felix Mendelssohn C) Carl Philipp Emanuel Bach D) Wilhelm Friedemann Bach
A) Kantor v Thomaskirchi B) Dvorni skladatelj volilnega kneza Saksonije C) Direktor Collegium Musicum D) Organist v cerkvi Svetega Tomaža
A) Arnstadt B) Leipzig C) Eisenach D) Mühlhausen
A) Sonate in partitaje za solo violino B) Strahova pasija po Mateju C) Variacije Goldberg D) Suita za violoncelo
A) Klaviatska zbirka B) Brandenburški koncerti C) Suita za violoncelo D) Misa v B molu
A) Brandenburški koncerti B) Variacije za klavir (Goldbergove variacije) C) Strast po Mateju D) Umetnost fuge
A) Dva B) Štirje C) Šest D) Osem
A) Eisenach B) Arnstadt C) Leipzig D) Köthen
A) Strahovi svetnika Mateja B) Suita za violončelo C) Collegium Musicum D) Brandenburški koncerti
A) Predvsem posvetne teme B) Uporaba elektronskih instrumentov C) Poudarek na solističnih klavirske skladbah D) Obvladovanje kontrapunkta
A) Kitara B) Udarjalni instrument C) Fagofon D) Tipkovno glasilo
A) Pomanjkanje glasbenega talenta B) Finančne nesoglasnosti C) Verski konflikti D) Njegove odgovornosti in pričakovanja
A) Strahova pasija B) Variacije Goldberg C) Misa v B molu D) Brandenburški konceri
A) Johann Ambrosius Bach B) Johann Christoph Bach C) Johann Pachelbel D) Vitus Bach
A) Johann Christoph Bach B) Johann Pachelbel C) Vitus Bach D) Georg Böhm
A) Dieterich Buxtehude B) Johann Pachelbel C) Georg Böhm D) Johann Caspar Kerll
A) Klavišin B) Violina C) Harfa D) Orgla
A) Večinoma peš. B) V kočiji. C) Na konju. D) Z ladjo.
A) Orkester za vadbo B) Obsežna glasbena knjižnica šole C) Ekskluzivni rokopisi znanih skladateljev D) Osebni učitelj glasbene teorije
A) Štirje B) Trinajst C) Šest D) Sedem
A) 1713 B) 1720 C) 1707 D) 1721
A) Šest B) Štirje C) Trinajst D) Sedem
A) Johann Gottfried Bernhard B) Regina Susanna C) Catharina Dorothea D) Elisabeth Juliane Friederica
A) P. D. Kräuter B) Princ Leopold C) Dieterich Buxtehude D) Johann Adam Reincken
A) Köthen B) Weimar C) Mühlhausen D) Lübeck
A) Koncert za orglice št. 1 v G-duru, BWV 592 B) Christ lag in Todes Banden, BWV 4 C) Koncert za solo orglice v C-duru, BWV 595 D) Gott ist mein König, BWV 71
A) 1723 B) 1730 C) 1708 D) 1717
A) 1717 B) 1708 C) 1723 D) 1730
A) Koralna dela B) Svetovna glasba C) Verske kantate D) Operne
A) Sonate in partitije za solo violino B) Suite za violončelo C) Simfonične suite D) Brandeburške koncerte
A) Bach se je odločil, da ostane v Köthenu. B) Bach se je izgubil. C) Srečanje je odpovedal Leopold. D) Handel je zapustil mesto.
A) Leopold, vojvoda iz Anhalt-Köthen B) Wilhelm Friedemann, najstarejši sin Bacha C) Dvorni tajnik D) Johann Sebastian Bach sam
A) 1723 B) 1730 C) 1701 D) 1714
A) Pruška B) Hessenska C) Bavarska D) Saksonska
A) 20 B) 30 C) 15 D) 27
A) Friedrich August B) Christoph Graupner C) Georg Philipp Telemann D) Johann Kuhnau
A) Podpirajoč B) Šparljiv C) Nevihen D) Velikodušen
A) Oznanjenje B) Marijino vstajenje C) Marijino obiskanje D) Marijino brezmadežno zasnovanje
A) 1727 B) 1729 C) 1725 D) 1723
A) Skoraj vsi B) Le nekaj C) Samo eno ali dve D) Noben
A) Binarna oblika B) Neprekinjena skladba C) Strofična oblika D) Versus vseh
A) Veliki petek, 23. marec 1731 B) Velika noč, 1728 C) Božič, 1727 D) Veliki petek, 11. april 1727
A) Glasba je bila najdena leta 1735. B) Tako glasba kot besedilo sta izgubljeni. C) Bachova glasba za to delo je ohranjena v celoti. D) Izvirnika ni, vendar je besedilo, ki ga je napisal Picander, ohranjeno.
A) Mozart, Beethoven, Haydn, Schubert B) Palestrina, Kerll, Torri, Bassani, Gasparini, Caldara C) Lully, Charpentier, Couperin, Rameau D) Vivaldi, Scarlatti, Corelli, Telemann
A) 1745 B) 1749 C) 1750 D) 1747
A) Orgla B) Klavikord C) Fortepiano D) Harpsikord
A) John Taylor B) Elias Gottlob Haussmann C) Lorenz Christoph Mizler D) George Frideric Handel
A) Umetnost fuge B) Schüblerjevi koralni preludi C) Glasbena ponudba D) Variacije Goldberg
A) Anna Magdalena Bach B) Elisabeth Juliane Friederica C) Catharina Dorothea Bach D) Maria Barbara Bach
A) Kralj Friedrich Veliki B) Heinrich von Brühl C) Johann Christoph Altnickol D) Lorenz Christoph Mizler
A) 1. januar 1750 B) 15. marec 1750 C) 28. julij 1750 D) 31. december 1749
A) Možganska kap, brez predhodnih komplikacij. B) Naravni vzroki. C) Pljučnica. D) Komplikacije zaradi neuspešne operacije oči.
A) 1800 B) 1750 C) 1900 D) 1894
A) 1751 B) 1749 C) 1760 D) 1775
A) Harmonia Mundi B) Musical Times C) Leipzigski vestnik D) Mizlerjeva Musikalische Bibliothek
A) 1775 B) 1754 C) 1750 D) 1760
A) Pet B) Sedem C) Dva D) Tri
A) Tri B) Šest C) En D) Pet
A) Romani B) Učbeniki znanosti C) Zgodovinski rokopisi D) Verske knjige
A) Dva B) Štirje C) Tri D) En
A) Viola da gamba B) Harfa C) Kontrabas D) Mandolina
A) Klaviir B) Spinet C) Klavišin D) Orgla
A) Arcangelo Corelli B) Antonio Vivaldi C) Benedetto Marcello D) Giuseppe Torelli
A) Vivaldi B) Marcello C) Torelli D) Corelli
A) Koncert za violončelo B) Koncert za gambo C) Koncert za obojo D) Koncert za violino
A) Antonio Vivaldi B) Giuseppe Torelli C) Arcangelo Corelli D) Benedetto Marcello
A) Johann Sebastian Bach B) Jean-Baptiste Lully C) François Couperin D) George Frideric Handel
A) Antonio Vivaldi B) George Frideric Handel C) Jean-Baptiste Lully D) François Couperin
A) Štiriglasna harmonija B) Počasni in veličastni gibi C) Živahni baleti z hitrim ritmom D) Okrasje (v glasbi)
A) Kontrapunkt B) Uporaba continuo instrumentov C) Operne skladbe D) Štiriglasna harmonija
A) Angleški madrigali B) Francoska uvertura C) Luterjanski koralni spevi D) Italijanska opera
A) Kapelnik B) Dvorni skladatelj C) Pevski vodja v Thomasschule D) Thomaskantor
A) Opera B) Preludi za korale C) Koncerti D) Suite
A) Monofonični sistem B) Polifonični sistem C) Modalni sistem D) Tonalni sistem
A) Štiridelna harmonija B) Petdelna harmonija C) Tridelna harmonija D) Dvojična harmonija
A) G lidijski B) A frižijski C) E eolski D) D dur
A) Izraziti okrasji. B) Novi melodični potek. C) Poenostavljene harmonije. D) Dodatni instrumenti.
A) Brandenburški konceri B) Dobro uravnotežen klavir C) Kavna kantata D) Božična oracija
A) Posnemali so operni vokalni slog. B) Izogibali so se okrasjem. C) Poenostavili so liturgične skladbe. D) Uporabljali so samo nemške sloge.
A) Bach B) Telemann C) Handel D) Kuhnau
A) V desetletju 1740. B) V desetletju 1720. C) V desetletju 1710. D) V desetletju 1730.
A) V desetletju 1720. B) V desetletju 1730. C) V desetletju 1710. D) V desetletju 1740.
A) Nobena od obeh ni izpostavljena. B) Kot enakovredna solista. C) Eden kot solist, drugi kot spremljava. D) Obe kot del kontinuuma.
A) Kontrapunkt B) Monodija C) Polifonija D) Homofonija
A) Melodija B) Harmonija C) Struktura D) Ritem
A) V poznem 19. stoletju. B) V zgodnjem 20. stoletju. C) Med njegovim življenjem. D) V osemdesetih letih 20. stoletja.
A) Latinščina, kar pomeni "pobeg" ali "izhod". B) Italijanščina, ki označuje hitro komponirano delo. C) Grščina, kar pomeni "petje skupaj". D) Francoščina, ki se nanaša na glasbeno potovanje.
A) Wolfgang Amadeus Mozart. B) Joseph Haydn. C) Ludwig van Beethoven. D) Carl Philipp Emanuel Bach.
A) Gottfried van Swieten. B) Ludwig van Beethoven. C) Johann Sebastian Bach sam. D) Carl Philipp Emanuel Bach.
A) Berlinska pevska akademija (Sing-Akademie) B) Novi glasbeni časopis (Neue Zeitschrift für Musik) C) Društvo Bach-Gesellschaft D) Breitkopf & Härtel |