A) 1720 B) 1650 C) 1735 D) 1685
A) Italija B) Avstrija C) Nemčija D) Francija
A) Organ B) Violin C) Flavta D) Klavir
A) Dobro uglašeni klavir B) Glasbena ponudba C) Brandenburški koncerti D) Maša v h-molu
A) Sodobni B) Barok C) Romantični D) Klasični
A) Mozart B) Beethoven C) Brahms D) Haydn
A) Forkel B) Brahms C) Schumann D) Mendelssohn
A) Elisabeth Juliana B) Maria Barbara C) Anna Magdalena D) Regina Susanna
A) Preludij v E-duru B) Preludij v d-molu C) Preludij v G-duru D) Preludij v C-duru
A) Weimar B) Eisenach C) Köthen D) Leipzig
A) Felix Mendelssohn B) Wilhelm Friedemann Bach C) Johann Christoph Friedrich Bach D) Carl Philipp Emanuel Bach
A) Dvorni skladatelj volilnega kneza Saksonije B) Organist v cerkvi Svetega Tomaža C) Kantor v Thomaskirchi D) Direktor Collegium Musicum
A) Mühlhausen B) Arnstadt C) Eisenach D) Leipzig
A) Strahova pasija po Mateju B) Suita za violoncelo C) Variacije Goldberg D) Sonate in partitaje za solo violino
A) Klaviatska zbirka B) Suita za violoncelo C) Misa v B molu D) Brandenburški koncerti
A) Variacije za klavir (Goldbergove variacije) B) Strast po Mateju C) Umetnost fuge D) Brandenburški koncerti
A) Dva B) Šest C) Osem D) Štirje
A) Köthen B) Eisenach C) Leipzig D) Arnstadt
A) Suita za violončelo B) Strahovi svetnika Mateja C) Collegium Musicum D) Brandenburški koncerti
A) Uporaba elektronskih instrumentov B) Obvladovanje kontrapunkta C) Poudarek na solističnih klavirske skladbah D) Predvsem posvetne teme
A) Udarjalni instrument B) Tipkovno glasilo C) Fagofon D) Kitara
A) Finančne nesoglasnosti B) Pomanjkanje glasbenega talenta C) Verski konflikti D) Njegove odgovornosti in pričakovanja
A) Misa v B molu B) Variacije Goldberg C) Strahova pasija D) Brandenburški konceri
A) Johann Christoph Bach B) Johann Ambrosius Bach C) Johann Pachelbel D) Vitus Bach
A) Johann Christoph Bach B) Georg Böhm C) Johann Pachelbel D) Vitus Bach
A) Georg Böhm B) Dieterich Buxtehude C) Johann Caspar Kerll D) Johann Pachelbel
A) Harfa B) Orgla C) Klavišin D) Violina
A) Na konju. B) Z ladjo. C) V kočiji. D) Večinoma peš.
A) Orkester za vadbo B) Obsežna glasbena knjižnica šole C) Osebni učitelj glasbene teorije D) Ekskluzivni rokopisi znanih skladateljev
A) Šest B) Sedem C) Štirje D) Trinajst
A) 1721 B) 1720 C) 1707 D) 1713
A) Sedem B) Trinajst C) Šest D) Štirje
A) Elisabeth Juliane Friederica B) Regina Susanna C) Johann Gottfried Bernhard D) Catharina Dorothea
A) P. D. Kräuter B) Johann Adam Reincken C) Dieterich Buxtehude D) Princ Leopold
A) Köthen B) Mühlhausen C) Lübeck D) Weimar
A) Koncert za solo orglice v C-duru, BWV 595 B) Koncert za orglice št. 1 v G-duru, BWV 592 C) Christ lag in Todes Banden, BWV 4 D) Gott ist mein König, BWV 71
A) 1708 B) 1723 C) 1730 D) 1717
A) 1730 B) 1717 C) 1723 D) 1708
A) Koralna dela B) Operne C) Svetovna glasba D) Verske kantate
A) Sonate in partitije za solo violino B) Simfonične suite C) Brandeburške koncerte D) Suite za violončelo
A) Handel je zapustil mesto. B) Bach se je odločil, da ostane v Köthenu. C) Bach se je izgubil. D) Srečanje je odpovedal Leopold.
A) Wilhelm Friedemann, najstarejši sin Bacha B) Dvorni tajnik C) Leopold, vojvoda iz Anhalt-Köthen D) Johann Sebastian Bach sam
A) 1701 B) 1730 C) 1714 D) 1723
A) Pruška B) Bavarska C) Hessenska D) Saksonska
A) 20 B) 15 C) 27 D) 30
A) Christoph Graupner B) Friedrich August C) Georg Philipp Telemann D) Johann Kuhnau
A) Velikodušen B) Šparljiv C) Nevihen D) Podpirajoč
A) Oznanjenje B) Marijino vstajenje C) Marijino brezmadežno zasnovanje D) Marijino obiskanje
A) 1729 B) 1723 C) 1727 D) 1725
A) Samo eno ali dve B) Skoraj vsi C) Noben D) Le nekaj
A) Strofična oblika B) Neprekinjena skladba C) Binarna oblika D) Versus vseh
A) Velika noč, 1728 B) Veliki petek, 11. april 1727 C) Božič, 1727 D) Veliki petek, 23. marec 1731
A) Glasba je bila najdena leta 1735. B) Izvirnika ni, vendar je besedilo, ki ga je napisal Picander, ohranjeno. C) Bachova glasba za to delo je ohranjena v celoti. D) Tako glasba kot besedilo sta izgubljeni.
A) Lully, Charpentier, Couperin, Rameau B) Vivaldi, Scarlatti, Corelli, Telemann C) Mozart, Beethoven, Haydn, Schubert D) Palestrina, Kerll, Torri, Bassani, Gasparini, Caldara
A) 1747 B) 1750 C) 1745 D) 1749
A) Fortepiano B) Harpsikord C) Orgla D) Klavikord
A) John Taylor B) George Frideric Handel C) Lorenz Christoph Mizler D) Elias Gottlob Haussmann
A) Umetnost fuge B) Glasbena ponudba C) Schüblerjevi koralni preludi D) Variacije Goldberg
A) Anna Magdalena Bach B) Catharina Dorothea Bach C) Maria Barbara Bach D) Elisabeth Juliane Friederica
A) Heinrich von Brühl B) Johann Christoph Altnickol C) Lorenz Christoph Mizler D) Kralj Friedrich Veliki
A) 31. december 1749 B) 15. marec 1750 C) 28. julij 1750 D) 1. januar 1750
A) Naravni vzroki. B) Komplikacije zaradi neuspešne operacije oči. C) Pljučnica. D) Možganska kap, brez predhodnih komplikacij.
A) 1894 B) 1750 C) 1900 D) 1800
A) 1749 B) 1760 C) 1751 D) 1775
A) Harmonia Mundi B) Mizlerjeva Musikalische Bibliothek C) Leipzigski vestnik D) Musical Times
A) 1750 B) 1775 C) 1754 D) 1760
A) Sedem B) Tri C) Dva D) Pet
A) Šest B) Pet C) Tri D) En
A) Verske knjige B) Romani C) Zgodovinski rokopisi D) Učbeniki znanosti
A) Tri B) Štirje C) En D) Dva
A) Mandolina B) Harfa C) Kontrabas D) Viola da gamba
A) Klavišin B) Spinet C) Orgla D) Klaviir
A) Benedetto Marcello B) Giuseppe Torelli C) Antonio Vivaldi D) Arcangelo Corelli
A) Torelli B) Marcello C) Corelli D) Vivaldi
A) Koncert za violino B) Koncert za obojo C) Koncert za gambo D) Koncert za violončelo
A) Giuseppe Torelli B) Antonio Vivaldi C) Arcangelo Corelli D) Benedetto Marcello
A) George Frideric Handel B) Jean-Baptiste Lully C) Johann Sebastian Bach D) François Couperin
A) François Couperin B) George Frideric Handel C) Antonio Vivaldi D) Jean-Baptiste Lully
A) Štiriglasna harmonija B) Okrasje (v glasbi) C) Počasni in veličastni gibi D) Živahni baleti z hitrim ritmom
A) Uporaba continuo instrumentov B) Kontrapunkt C) Štiriglasna harmonija D) Operne skladbe
A) Angleški madrigali B) Francoska uvertura C) Luterjanski koralni spevi D) Italijanska opera
A) Pevski vodja v Thomasschule B) Dvorni skladatelj C) Kapelnik D) Thomaskantor
A) Koncerti B) Suite C) Preludi za korale D) Opera
A) Modalni sistem B) Tonalni sistem C) Polifonični sistem D) Monofonični sistem
A) Štiridelna harmonija B) Dvojična harmonija C) Tridelna harmonija D) Petdelna harmonija
A) D dur B) G lidijski C) A frižijski D) E eolski
A) Dodatni instrumenti. B) Novi melodični potek. C) Poenostavljene harmonije. D) Izraziti okrasji.
A) Brandenburški konceri B) Božična oracija C) Kavna kantata D) Dobro uravnotežen klavir
A) Posnemali so operni vokalni slog. B) Uporabljali so samo nemške sloge. C) Izogibali so se okrasjem. D) Poenostavili so liturgične skladbe.
A) Kuhnau B) Bach C) Telemann D) Handel
A) V desetletju 1740. B) V desetletju 1720. C) V desetletju 1730. D) V desetletju 1710.
A) V desetletju 1720. B) V desetletju 1710. C) V desetletju 1730. D) V desetletju 1740.
A) Eden kot solist, drugi kot spremljava. B) Obe kot del kontinuuma. C) Kot enakovredna solista. D) Nobena od obeh ni izpostavljena.
A) Homofonija B) Kontrapunkt C) Polifonija D) Monodija
A) Harmonija B) Melodija C) Ritem D) Struktura
A) Med njegovim življenjem. B) V zgodnjem 20. stoletju. C) V osemdesetih letih 20. stoletja. D) V poznem 19. stoletju.
A) Grščina, kar pomeni "petje skupaj". B) Italijanščina, ki označuje hitro komponirano delo. C) Latinščina, kar pomeni "pobeg" ali "izhod". D) Francoščina, ki se nanaša na glasbeno potovanje.
A) Wolfgang Amadeus Mozart. B) Ludwig van Beethoven. C) Carl Philipp Emanuel Bach. D) Joseph Haydn.
A) Gottfried van Swieten. B) Ludwig van Beethoven. C) Johann Sebastian Bach sam. D) Carl Philipp Emanuel Bach.
A) Društvo Bach-Gesellschaft B) Breitkopf & Härtel C) Berlinska pevska akademija (Sing-Akademie) D) Novi glasbeni časopis (Neue Zeitschrift für Musik) |