- 1. Sociologija družbenih gibanj je bogato študijsko področje, ki preučuje kolektivna dejanja in organizirana prizadevanja skupin, ki si prizadevajo za družbene spremembe, ter poudarja zapleteno prepletanje med posameznikovimi motivi, širšimi družbenimi strukturami in kulturnim kontekstom. Družbena gibanja se lahko pojavijo kot odziv na zaznane krivice ali pritožbe in se pogosto mobilizirajo okoli vprašanj, kot so državljanske pravice, okoljska trajnost ali gospodarska neenakost. Sociologi analizirajo dinamiko nastajanja gibanj, strategije, uporabljene za pridobivanje prepoznavnosti in podpore, ter različne rezultate, ki izhajajo iz teh kolektivnih prizadevanj, bodisi v obliki spremembe politike, kulturnih sprememb ali pojava novih družbenih norm. S pomočjo teoretičnih okvirov, kot so teorija mobilizacije virov, teorija političnih procesov in teorija oblikovanja, stroka pojasnjuje, kako družbena gibanja izkoriščajo vire, sodelujejo pri političnih priložnostih in oblikujejo pripovedi, ki se odzivajo na potencialne podpornike. Poleg tega se sociologija družbenih gibanj ukvarja z vlogo tehnologije in družbenih medijev v sodobnem aktivizmu ter prikazuje, kako lahko ta orodja okrepijo glasove, olajšajo organizacijo in ustvarijo nadnacionalna omrežja, ki presegajo geografske meje, s čimer na koncu oblikujejo sodobno pokrajino protestov in družbenega preoblikovanja.
Kaj pomeni "kolektivna identiteta" v družbenih gibanjih?
A) Skupni občutek pripadnosti med člani gibanja.
B) Individualni motivi članov.
C) Osebni ekonomski status.
D) Verska prepričanja.
- 2. Katera teorija pravi, da se družbena gibanja pojavijo, ko se ljudje počutijo prikrajšane?
A) Teorija konfliktov.
B) Teorija relativne prikrajšanosti.
C) Teorija uokvirjanja.
D) Teorija mobilizacije virov.
- 3. O čem govori teorija "novih družbenih gibanj"?
A) Gospodarske in delavske pravice.
B) Spremembe vladne politike.
C) Osredotočite se na identiteto in kulturna vprašanja.
D) Razredni boj.
- 4. Katero družbeno gibanje je povezano z varstvom okolja?
A) Zeleno gibanje.
B) Feministično gibanje.
C) Delavsko gibanje.
D) Gibanje za državljanske pravice.
- 5. Katero gibanje se je osredotočilo na pravice LGBTQ+?
A) Gibanje za pravice homoseksualcev.
B) Gibanje za pravice otrok.
C) Delavsko gibanje.
D) Gibanje za državljanske pravice.
- 6. Kakšen je namen organizacij družbenih gibanj?
A) oblikovanje zakonov in politik.
B) Izvajanje vladnih predpisov.
C) Upravljanje poslovnih dejavnosti.
D) usklajevanje dejavnosti in strategij gibanja.
- 7. Katera od naslednjih možnosti je ključni izziv za družbena gibanja?
A) Ohranjanje zagona.
B) Doseganje popolnega soglasja.
C) Ustvarjanje dobička.
D) Zagotavljanje vladne podpore.
- 8. Kateri sociolog je znan po svojem delu o družbenih gibanjih in kolektivnem vedenju?
A) Charles Tilly.
B) Karl Marx.
C) Emile Durkheim.
D) Max Weber.
- 9. Kaj poudarja teorija mobilizacije virov?
A) Vloga posameznih vodij.
B) Čustvena privlačnost gibov.
C) Zgodovinski kontekst družbenih sprememb.
D) Pomen virov za uspeh gibanja.
- 10. Kaj je ključna značilnost družbenih gibanj?
A) Izogibanje vključevanju javnosti.
B) Strogo upoštevanje predpisov.
C) Mobilizacija skupnih virov in prizadevanj.
D) Osredotočanje zgolj na individualne ambicije.
- 11. Kaj je nasprotno gibanje?
A) Kulturni dogodek, ki spodbuja enotnost.
B) Nenasilni protest.
C) Gibanje, ki nasprotuje drugemu družbenemu gibanju.
D) Vladna pobuda za nadzor nad protesti.
- 12. Kateri je primer nenasilne protestne strategije?
A) Nemiri.
B) Sedežne akcije.
C) Oboroženi odpor.
D) Vandalizem.
|