- 1. Sociologija družbenih gibanj je bogato študijsko področje, ki preučuje kolektivna dejanja in organizirana prizadevanja skupin, ki si prizadevajo za družbene spremembe, ter poudarja zapleteno prepletanje med posameznikovimi motivi, širšimi družbenimi strukturami in kulturnim kontekstom. Družbena gibanja se lahko pojavijo kot odziv na zaznane krivice ali pritožbe in se pogosto mobilizirajo okoli vprašanj, kot so državljanske pravice, okoljska trajnost ali gospodarska neenakost. Sociologi analizirajo dinamiko nastajanja gibanj, strategije, uporabljene za pridobivanje prepoznavnosti in podpore, ter različne rezultate, ki izhajajo iz teh kolektivnih prizadevanj, bodisi v obliki spremembe politike, kulturnih sprememb ali pojava novih družbenih norm. S pomočjo teoretičnih okvirov, kot so teorija mobilizacije virov, teorija političnih procesov in teorija oblikovanja, stroka pojasnjuje, kako družbena gibanja izkoriščajo vire, sodelujejo pri političnih priložnostih in oblikujejo pripovedi, ki se odzivajo na potencialne podpornike. Poleg tega se sociologija družbenih gibanj ukvarja z vlogo tehnologije in družbenih medijev v sodobnem aktivizmu ter prikazuje, kako lahko ta orodja okrepijo glasove, olajšajo organizacijo in ustvarijo nadnacionalna omrežja, ki presegajo geografske meje, s čimer na koncu oblikujejo sodobno pokrajino protestov in družbenega preoblikovanja.
Kaj pomeni "kolektivna identiteta" v družbenih gibanjih?
A) Skupni občutek pripadnosti med člani gibanja.
B) Individualni motivi članov.
C) Verska prepričanja.
D) Osebni ekonomski status.
- 2. Katera teorija pravi, da se družbena gibanja pojavijo, ko se ljudje počutijo prikrajšane?
A) Teorija uokvirjanja.
B) Teorija mobilizacije virov.
C) Teorija konfliktov.
D) Teorija relativne prikrajšanosti.
- 3. O čem govori teorija "novih družbenih gibanj"?
A) Osredotočite se na identiteto in kulturna vprašanja.
B) Razredni boj.
C) Gospodarske in delavske pravice.
D) Spremembe vladne politike.
- 4. Katero družbeno gibanje je povezano z varstvom okolja?
A) Gibanje za državljanske pravice.
B) Zeleno gibanje.
C) Delavsko gibanje.
D) Feministično gibanje.
- 5. Katero gibanje se je osredotočilo na pravice LGBTQ+?
A) Gibanje za pravice otrok.
B) Gibanje za pravice homoseksualcev.
C) Gibanje za državljanske pravice.
D) Delavsko gibanje.
- 6. Kakšen je namen organizacij družbenih gibanj?
A) usklajevanje dejavnosti in strategij gibanja.
B) Upravljanje poslovnih dejavnosti.
C) oblikovanje zakonov in politik.
D) Izvajanje vladnih predpisov.
- 7. Katera od naslednjih možnosti je ključni izziv za družbena gibanja?
A) Ohranjanje zagona.
B) Zagotavljanje vladne podpore.
C) Doseganje popolnega soglasja.
D) Ustvarjanje dobička.
- 8. Kateri sociolog je znan po svojem delu o družbenih gibanjih in kolektivnem vedenju?
A) Emile Durkheim.
B) Max Weber.
C) Charles Tilly.
D) Karl Marx.
- 9. Kaj poudarja teorija mobilizacije virov?
A) Čustvena privlačnost gibov.
B) Zgodovinski kontekst družbenih sprememb.
C) Pomen virov za uspeh gibanja.
D) Vloga posameznih vodij.
- 10. Kaj je ključna značilnost družbenih gibanj?
A) Izogibanje vključevanju javnosti.
B) Osredotočanje zgolj na individualne ambicije.
C) Mobilizacija skupnih virov in prizadevanj.
D) Strogo upoštevanje predpisov.
- 11. Kaj je nasprotno gibanje?
A) Nenasilni protest.
B) Kulturni dogodek, ki spodbuja enotnost.
C) Vladna pobuda za nadzor nad protesti.
D) Gibanje, ki nasprotuje drugemu družbenemu gibanju.
- 12. Kateri je primer nenasilne protestne strategije?
A) Sedežne akcije.
B) Vandalizem.
C) Oboroženi odpor.
D) Nemiri.
|