A) Potencialna energija delcev v sistemu. B) Skupna energija sistema. C) Energija, ki je potrebna, da sistem doseže temperaturo absolutne ničle. D) Merilo neurejenosti ali naključnosti sistema.
A) Opisuje izoliran sistem s fiksno energijo in številom delcev. B) Opisuje sistem z različnimi energijskimi ravnmi. C) Opisuje sistem, ki je v toplotnem ravnovesju z okolico. D) Opisuje sistem, v katerem se energija lahko izmenjuje z okolico.
A) Določa delo, ki ga sistem opravi v razmerju med tlakom in prostornino. B) Pretvarja temperaturne lestvice iz Celzija v Fahrenheita. C) Z njim izračunamo povprečno energijo delcev v sistemu. D) Entropijo sistema povezuje s številom možnih mikroskopskih stanj.
A) Verjetnost, da bo sistem prešel skozi fazne prehode. B) Težnja sistema, da doseže toplotno ravnovesje. C) Porazdelitev delcev na različnih energijskih ravneh. D) Število različnih načinov, kako lahko sistem doseže določeno raven energije.
A) Sprememba proste energije sistema ob dodajanju ali odvzemanju delcev. B) Razmerje med številom molov reaktantov in produktov v reakciji. C) Hitrost, s katero potekajo kemijske reakcije v sistemu. D) Energija, potrebna za prekinitev kemijske vezi.
A) Energija se ohranja v vsakem termodinamičnem procesu. B) Entropija sistema se lahko zmanjša na nič pri temperaturi absolutne ničle. C) Entropija izoliranega sistema se s časom povečuje. D) Celotna energija sistema in njegove okolice je vedno konstantna.
A) Opisuje zaprt sistem s konstantno energijo. B) Opisuje sistem s spreminjajočo se prostornino in tlakom. C) Opisuje sistem v toplotnem ravnovesju z rezervoarjem toplote pri fiksni temperaturi. D) Opisuje sistem s fiksnim številom delcev, vendar spremenljivo energijo.
A) Opisuje sistem z različnimi energijskimi ravnmi. B) Opisuje sistem v ravnovesju z rezervoarjem toplote pri konstantni temperaturi. C) Opisuje sistem s fiksnim kemijskim potencialom, temperaturo in prostornino. D) Opisuje sistem s fiksnim številom delcev in spremenljivo energijo.
A) Verjetnosti različnih mikrostanj so odvisne od njihovih energijskih ravni. B) Vsa mikrostanja sistema v termodinamičnem ravnovesju so enako verjetna. C) Stanja z višjo energijo so bolj verjetna kot stanja z nižjo energijo. D) Delci v sistemu imajo enako verjetnost, da so v katerem koli stanju.
A) Iz sistema se izgubi le majhna količina toplote. B) Med sistemom in okolico ni neto toplotnega toka. C) Temperatura sistema ostaja skozi čas konstantna. D) Toplota v sistemu nenehno narašča. |