A) Energija, ki je potrebna, da sistem doseže temperaturo absolutne ničle. B) Skupna energija sistema. C) Merilo neurejenosti ali naključnosti sistema. D) Potencialna energija delcev v sistemu.
A) Opisuje sistem, ki je v toplotnem ravnovesju z okolico. B) Opisuje sistem z različnimi energijskimi ravnmi. C) Opisuje izoliran sistem s fiksno energijo in številom delcev. D) Opisuje sistem, v katerem se energija lahko izmenjuje z okolico.
A) Entropijo sistema povezuje s številom možnih mikroskopskih stanj. B) Določa delo, ki ga sistem opravi v razmerju med tlakom in prostornino. C) Pretvarja temperaturne lestvice iz Celzija v Fahrenheita. D) Z njim izračunamo povprečno energijo delcev v sistemu.
A) Število različnih načinov, kako lahko sistem doseže določeno raven energije. B) Težnja sistema, da doseže toplotno ravnovesje. C) Verjetnost, da bo sistem prešel skozi fazne prehode. D) Porazdelitev delcev na različnih energijskih ravneh.
A) Sprememba proste energije sistema ob dodajanju ali odvzemanju delcev. B) Hitrost, s katero potekajo kemijske reakcije v sistemu. C) Energija, potrebna za prekinitev kemijske vezi. D) Razmerje med številom molov reaktantov in produktov v reakciji.
A) Energija se ohranja v vsakem termodinamičnem procesu. B) Entropija izoliranega sistema se s časom povečuje. C) Celotna energija sistema in njegove okolice je vedno konstantna. D) Entropija sistema se lahko zmanjša na nič pri temperaturi absolutne ničle.
A) Opisuje sistem s fiksnim številom delcev, vendar spremenljivo energijo. B) Opisuje zaprt sistem s konstantno energijo. C) Opisuje sistem v toplotnem ravnovesju z rezervoarjem toplote pri fiksni temperaturi. D) Opisuje sistem s spreminjajočo se prostornino in tlakom.
A) Opisuje sistem v ravnovesju z rezervoarjem toplote pri konstantni temperaturi. B) Opisuje sistem z različnimi energijskimi ravnmi. C) Opisuje sistem s fiksnim kemijskim potencialom, temperaturo in prostornino. D) Opisuje sistem s fiksnim številom delcev in spremenljivo energijo.
A) Stanja z višjo energijo so bolj verjetna kot stanja z nižjo energijo. B) Delci v sistemu imajo enako verjetnost, da so v katerem koli stanju. C) Vsa mikrostanja sistema v termodinamičnem ravnovesju so enako verjetna. D) Verjetnosti različnih mikrostanj so odvisne od njihovih energijskih ravni.
A) Iz sistema se izgubi le majhna količina toplote. B) Toplota v sistemu nenehno narašča. C) Temperatura sistema ostaja skozi čas konstantna. D) Med sistemom in okolico ni neto toplotnega toka. |