A) Potencialna energija delcev v sistemu. B) Skupna energija sistema. C) Energija, ki je potrebna, da sistem doseže temperaturo absolutne ničle. D) Merilo neurejenosti ali naključnosti sistema.
A) Opisuje sistem, v katerem se energija lahko izmenjuje z okolico. B) Opisuje sistem, ki je v toplotnem ravnovesju z okolico. C) Opisuje sistem z različnimi energijskimi ravnmi. D) Opisuje izoliran sistem s fiksno energijo in številom delcev.
A) Entropijo sistema povezuje s številom možnih mikroskopskih stanj. B) Pretvarja temperaturne lestvice iz Celzija v Fahrenheita. C) Z njim izračunamo povprečno energijo delcev v sistemu. D) Določa delo, ki ga sistem opravi v razmerju med tlakom in prostornino.
A) Verjetnost, da bo sistem prešel skozi fazne prehode. B) Težnja sistema, da doseže toplotno ravnovesje. C) Število različnih načinov, kako lahko sistem doseže določeno raven energije. D) Porazdelitev delcev na različnih energijskih ravneh.
A) Sprememba proste energije sistema ob dodajanju ali odvzemanju delcev. B) Energija, potrebna za prekinitev kemijske vezi. C) Razmerje med številom molov reaktantov in produktov v reakciji. D) Hitrost, s katero potekajo kemijske reakcije v sistemu.
A) Celotna energija sistema in njegove okolice je vedno konstantna. B) Energija se ohranja v vsakem termodinamičnem procesu. C) Entropija sistema se lahko zmanjša na nič pri temperaturi absolutne ničle. D) Entropija izoliranega sistema se s časom povečuje.
A) Opisuje sistem v toplotnem ravnovesju z rezervoarjem toplote pri fiksni temperaturi. B) Opisuje sistem s spreminjajočo se prostornino in tlakom. C) Opisuje zaprt sistem s konstantno energijo. D) Opisuje sistem s fiksnim številom delcev, vendar spremenljivo energijo.
A) Opisuje sistem v ravnovesju z rezervoarjem toplote pri konstantni temperaturi. B) Opisuje sistem z različnimi energijskimi ravnmi. C) Opisuje sistem s fiksnim kemijskim potencialom, temperaturo in prostornino. D) Opisuje sistem s fiksnim številom delcev in spremenljivo energijo.
A) Vsa mikrostanja sistema v termodinamičnem ravnovesju so enako verjetna. B) Delci v sistemu imajo enako verjetnost, da so v katerem koli stanju. C) Stanja z višjo energijo so bolj verjetna kot stanja z nižjo energijo. D) Verjetnosti različnih mikrostanj so odvisne od njihovih energijskih ravni.
A) Temperatura sistema ostaja skozi čas konstantna. B) Med sistemom in okolico ni neto toplotnega toka. C) Toplota v sistemu nenehno narašča. D) Iz sistema se izgubi le majhna količina toplote. |