A) Energija, ki je potrebna, da sistem doseže temperaturo absolutne ničle. B) Merilo neurejenosti ali naključnosti sistema. C) Skupna energija sistema. D) Potencialna energija delcev v sistemu.
A) Opisuje izoliran sistem s fiksno energijo in številom delcev. B) Opisuje sistem z različnimi energijskimi ravnmi. C) Opisuje sistem, ki je v toplotnem ravnovesju z okolico. D) Opisuje sistem, v katerem se energija lahko izmenjuje z okolico.
A) Pretvarja temperaturne lestvice iz Celzija v Fahrenheita. B) Z njim izračunamo povprečno energijo delcev v sistemu. C) Določa delo, ki ga sistem opravi v razmerju med tlakom in prostornino. D) Entropijo sistema povezuje s številom možnih mikroskopskih stanj.
A) Verjetnost, da bo sistem prešel skozi fazne prehode. B) Porazdelitev delcev na različnih energijskih ravneh. C) Težnja sistema, da doseže toplotno ravnovesje. D) Število različnih načinov, kako lahko sistem doseže določeno raven energije.
A) Sprememba proste energije sistema ob dodajanju ali odvzemanju delcev. B) Hitrost, s katero potekajo kemijske reakcije v sistemu. C) Razmerje med številom molov reaktantov in produktov v reakciji. D) Energija, potrebna za prekinitev kemijske vezi.
A) Celotna energija sistema in njegove okolice je vedno konstantna. B) Energija se ohranja v vsakem termodinamičnem procesu. C) Entropija sistema se lahko zmanjša na nič pri temperaturi absolutne ničle. D) Entropija izoliranega sistema se s časom povečuje.
A) Opisuje zaprt sistem s konstantno energijo. B) Opisuje sistem v toplotnem ravnovesju z rezervoarjem toplote pri fiksni temperaturi. C) Opisuje sistem s spreminjajočo se prostornino in tlakom. D) Opisuje sistem s fiksnim številom delcev, vendar spremenljivo energijo.
A) Opisuje sistem z različnimi energijskimi ravnmi. B) Opisuje sistem s fiksnim številom delcev in spremenljivo energijo. C) Opisuje sistem s fiksnim kemijskim potencialom, temperaturo in prostornino. D) Opisuje sistem v ravnovesju z rezervoarjem toplote pri konstantni temperaturi.
A) Delci v sistemu imajo enako verjetnost, da so v katerem koli stanju. B) Stanja z višjo energijo so bolj verjetna kot stanja z nižjo energijo. C) Verjetnosti različnih mikrostanj so odvisne od njihovih energijskih ravni. D) Vsa mikrostanja sistema v termodinamičnem ravnovesju so enako verjetna.
A) Toplota v sistemu nenehno narašča. B) Temperatura sistema ostaja skozi čas konstantna. C) Iz sistema se izgubi le majhna količina toplote. D) Med sistemom in okolico ni neto toplotnega toka. |