A) Skupna energija sistema. B) Potencialna energija delcev v sistemu. C) Energija, ki je potrebna, da sistem doseže temperaturo absolutne ničle. D) Merilo neurejenosti ali naključnosti sistema.
A) Opisuje sistem, v katerem se energija lahko izmenjuje z okolico. B) Opisuje sistem, ki je v toplotnem ravnovesju z okolico. C) Opisuje izoliran sistem s fiksno energijo in številom delcev. D) Opisuje sistem z različnimi energijskimi ravnmi.
A) Določa delo, ki ga sistem opravi v razmerju med tlakom in prostornino. B) Z njim izračunamo povprečno energijo delcev v sistemu. C) Pretvarja temperaturne lestvice iz Celzija v Fahrenheita. D) Entropijo sistema povezuje s številom možnih mikroskopskih stanj.
A) Verjetnost, da bo sistem prešel skozi fazne prehode. B) Število različnih načinov, kako lahko sistem doseže določeno raven energije. C) Porazdelitev delcev na različnih energijskih ravneh. D) Težnja sistema, da doseže toplotno ravnovesje.
A) Sprememba proste energije sistema ob dodajanju ali odvzemanju delcev. B) Hitrost, s katero potekajo kemijske reakcije v sistemu. C) Energija, potrebna za prekinitev kemijske vezi. D) Razmerje med številom molov reaktantov in produktov v reakciji.
A) Entropija izoliranega sistema se s časom povečuje. B) Energija se ohranja v vsakem termodinamičnem procesu. C) Entropija sistema se lahko zmanjša na nič pri temperaturi absolutne ničle. D) Celotna energija sistema in njegove okolice je vedno konstantna.
A) Opisuje sistem s spreminjajočo se prostornino in tlakom. B) Opisuje sistem v toplotnem ravnovesju z rezervoarjem toplote pri fiksni temperaturi. C) Opisuje zaprt sistem s konstantno energijo. D) Opisuje sistem s fiksnim številom delcev, vendar spremenljivo energijo.
A) Opisuje sistem s fiksnim številom delcev in spremenljivo energijo. B) Opisuje sistem s fiksnim kemijskim potencialom, temperaturo in prostornino. C) Opisuje sistem v ravnovesju z rezervoarjem toplote pri konstantni temperaturi. D) Opisuje sistem z različnimi energijskimi ravnmi.
A) Vsa mikrostanja sistema v termodinamičnem ravnovesju so enako verjetna. B) Delci v sistemu imajo enako verjetnost, da so v katerem koli stanju. C) Stanja z višjo energijo so bolj verjetna kot stanja z nižjo energijo. D) Verjetnosti različnih mikrostanj so odvisne od njihovih energijskih ravni.
A) Temperatura sistema ostaja skozi čas konstantna. B) Toplota v sistemu nenehno narašča. C) Iz sistema se izgubi le majhna količina toplote. D) Med sistemom in okolico ni neto toplotnega toka. |