A) Skupna energija sistema. B) Potencialna energija delcev v sistemu. C) Merilo neurejenosti ali naključnosti sistema. D) Energija, ki je potrebna, da sistem doseže temperaturo absolutne ničle.
A) Opisuje sistem, v katerem se energija lahko izmenjuje z okolico. B) Opisuje sistem, ki je v toplotnem ravnovesju z okolico. C) Opisuje izoliran sistem s fiksno energijo in številom delcev. D) Opisuje sistem z različnimi energijskimi ravnmi.
A) Z njim izračunamo povprečno energijo delcev v sistemu. B) Pretvarja temperaturne lestvice iz Celzija v Fahrenheita. C) Entropijo sistema povezuje s številom možnih mikroskopskih stanj. D) Določa delo, ki ga sistem opravi v razmerju med tlakom in prostornino.
A) Porazdelitev delcev na različnih energijskih ravneh. B) Verjetnost, da bo sistem prešel skozi fazne prehode. C) Težnja sistema, da doseže toplotno ravnovesje. D) Število različnih načinov, kako lahko sistem doseže določeno raven energije.
A) Razmerje med številom molov reaktantov in produktov v reakciji. B) Energija, potrebna za prekinitev kemijske vezi. C) Sprememba proste energije sistema ob dodajanju ali odvzemanju delcev. D) Hitrost, s katero potekajo kemijske reakcije v sistemu.
A) Energija se ohranja v vsakem termodinamičnem procesu. B) Entropija izoliranega sistema se s časom povečuje. C) Entropija sistema se lahko zmanjša na nič pri temperaturi absolutne ničle. D) Celotna energija sistema in njegove okolice je vedno konstantna.
A) Opisuje sistem s spreminjajočo se prostornino in tlakom. B) Opisuje zaprt sistem s konstantno energijo. C) Opisuje sistem s fiksnim številom delcev, vendar spremenljivo energijo. D) Opisuje sistem v toplotnem ravnovesju z rezervoarjem toplote pri fiksni temperaturi.
A) Opisuje sistem v ravnovesju z rezervoarjem toplote pri konstantni temperaturi. B) Opisuje sistem s fiksnim številom delcev in spremenljivo energijo. C) Opisuje sistem s fiksnim kemijskim potencialom, temperaturo in prostornino. D) Opisuje sistem z različnimi energijskimi ravnmi.
A) Verjetnosti različnih mikrostanj so odvisne od njihovih energijskih ravni. B) Vsa mikrostanja sistema v termodinamičnem ravnovesju so enako verjetna. C) Stanja z višjo energijo so bolj verjetna kot stanja z nižjo energijo. D) Delci v sistemu imajo enako verjetnost, da so v katerem koli stanju.
A) Med sistemom in okolico ni neto toplotnega toka. B) Toplota v sistemu nenehno narašča. C) Iz sistema se izgubi le majhna količina toplote. D) Temperatura sistema ostaja skozi čas konstantna. |