A) Potencialna energija delcev v sistemu. B) Merilo neurejenosti ali naključnosti sistema. C) Skupna energija sistema. D) Energija, ki je potrebna, da sistem doseže temperaturo absolutne ničle.
A) Opisuje sistem, v katerem se energija lahko izmenjuje z okolico. B) Opisuje sistem z različnimi energijskimi ravnmi. C) Opisuje sistem, ki je v toplotnem ravnovesju z okolico. D) Opisuje izoliran sistem s fiksno energijo in številom delcev.
A) Z njim izračunamo povprečno energijo delcev v sistemu. B) Pretvarja temperaturne lestvice iz Celzija v Fahrenheita. C) Entropijo sistema povezuje s številom možnih mikroskopskih stanj. D) Določa delo, ki ga sistem opravi v razmerju med tlakom in prostornino.
A) Težnja sistema, da doseže toplotno ravnovesje. B) Porazdelitev delcev na različnih energijskih ravneh. C) Verjetnost, da bo sistem prešel skozi fazne prehode. D) Število različnih načinov, kako lahko sistem doseže določeno raven energije.
A) Sprememba proste energije sistema ob dodajanju ali odvzemanju delcev. B) Energija, potrebna za prekinitev kemijske vezi. C) Razmerje med številom molov reaktantov in produktov v reakciji. D) Hitrost, s katero potekajo kemijske reakcije v sistemu.
A) Entropija izoliranega sistema se s časom povečuje. B) Energija se ohranja v vsakem termodinamičnem procesu. C) Celotna energija sistema in njegove okolice je vedno konstantna. D) Entropija sistema se lahko zmanjša na nič pri temperaturi absolutne ničle.
A) Opisuje sistem s fiksnim številom delcev, vendar spremenljivo energijo. B) Opisuje zaprt sistem s konstantno energijo. C) Opisuje sistem s spreminjajočo se prostornino in tlakom. D) Opisuje sistem v toplotnem ravnovesju z rezervoarjem toplote pri fiksni temperaturi.
A) Opisuje sistem v ravnovesju z rezervoarjem toplote pri konstantni temperaturi. B) Opisuje sistem s fiksnim kemijskim potencialom, temperaturo in prostornino. C) Opisuje sistem s fiksnim številom delcev in spremenljivo energijo. D) Opisuje sistem z različnimi energijskimi ravnmi.
A) Delci v sistemu imajo enako verjetnost, da so v katerem koli stanju. B) Stanja z višjo energijo so bolj verjetna kot stanja z nižjo energijo. C) Vsa mikrostanja sistema v termodinamičnem ravnovesju so enako verjetna. D) Verjetnosti različnih mikrostanj so odvisne od njihovih energijskih ravni.
A) Toplota v sistemu nenehno narašča. B) Temperatura sistema ostaja skozi čas konstantna. C) Med sistemom in okolico ni neto toplotnega toka. D) Iz sistema se izgubi le majhna količina toplote. |