A) 1920 B) 1900 C) 1850 D) 1870
A) Aleksander Ivanov B) Sergej Petrov C) Vladimir Iljič Uljanov D) Ivan Romanov
A) 1917 B) 1935 C) 1945 D) 1924
A) Moskva B) London C) Zürich D) Sankt Peterburg
A) Komunistični manifest B) Država in revolucija C) Imperializem, najvišja stopnja kapitalizma D) Das Kapital
A) Japonska B) Francija C) Združene države Amerike D) Nemčija
A) Marksizem-leninizem B) Anarhizem C) Kapitalizem D) Fašizem
A) Nadežda Krupskaja B) Olga Petrov C) Maria Ivanova D) Elena Romanova
A) Ivan Grozni B) Aleksander III C) Nikolaj II. D) Peter Veliki
A) Kazan B) Rdeči trg, Moskva C) Novosibirsk D) Sankt Peterburg
A) Ruska socialdemokratska delavska stranka (boljševiki) B) Komunistična partija Rusije C) Menševistična stranka D) Demokratična socialistična stranka
A) Združeno kraljestvo B) Francija C) Italija D) Švica
A) Nikita Hruščov B) Leon Trocki C) Josip Stalin D) Mihail Gorbačov
A) V posestvo svoje družine B) V študentski dom C) V bližnji stanovanjski enoti D) V stanovanju v središču mesta
A) Skupina militantnega agrarno-socialističnega aktivista Lazarja Bogoraza B) Narodnikovo gibanje C) Skupina Nikolaja Černyševskega D) Marksistična študijska skupina
A) Kaj naj se dela? B) Bogastvo narodov C) Manifest komunistične partije D) Das Kapital (Kapital)
A) Lazar Bogoraz B) Alexei Sklyarenko C) Leninova mati D) Nikolai Fedoseev
A) Društvo 'zemlyachestvo' B) Marksistična revolucionarna skupina Nikolaja Fedoseeva C) Celica Lazarja Bogoraza D) Socialistični diskusijski krog Alexeja Sklyarenka
A) Moskva B) Kazan C) St. Petersburg D) Samara
A) Aleksej Skljarenko B) Nikolaj Fedosejev C) Leninova mati D) Marija Uljanova
A) Pomočnik pravnika pri regionalnem sodišču B) Univerzitetni profesor C) Novinar D) Odvetnik
A) Manifest Komunistične partije B) Bogastvo narodov C) Das Kapital D) Kaj je treba storiti?
A) Friedrich Engels B) Karl Marx C) Georgi Plehanov D) Nikolaj Černyševski
A) Zgodovina organizacije Narodnaya Volya B) Marksistična teorija C) Boji urbanega delavstva D) Kmetijstvo
A) Berlin B) Pariz C) Sankt Peterburg D) Moskva
A) Nižji član B) Opazovalec C) Višja funkcija D) Soustanovitelj
A) Friedrich Engels B) Paul Lafargue C) Wilhelm Liebknecht D) Karl Kautsky
A) Ženeva, na Univerzi v Ženevi B) Sankt Peterburg, v Ruski nacionalni knjižnici C) Pariz, v Nacionalni knjižnici Francije (Bibliothèque nationale de France) D) Berlin, v Državni knjižnici (Staatsbibliothek)
A) Rabochee delo (Delavski boj) B) Vperyod C) Iskra D) Pravda
A) Dve leti B) Pet let C) En leto D) Tri leta
A) Sankt Peterburg B) Moskva C) Šušenskoje, okrožje Minusinsk D) Vladivostok
A) Pskov B) München C) London D) Ženeva
A) Iskra B) Novaya Zhizn C) Vperyod D) Proletari
A) Lenin B) Nikolai C) N. Lenin D) Jacob Richter
A) Ženeva B) St. Petersburg C) München D) London
A) Korak naprej, dva koraka nazaj B) K vaščanskim revnim C) Dve taktiki socialne demokracije v demokratični revoluciji D) Materializem in empiriokritika
A) Kronstadtski upor B) Oktobrski manifest C) Oplenitev banke v Tbilisiju D) Pokol na krvavi nedelji
A) Materializem in empiriokritika B) K vaščanom C) Dve taktiki socialne demokracije v demokratični revoluciji D) Kaj naj se dela?
A) London B) München C) Ženeva D) Pariz
A) Inessa Armand B) Julia Martov C) Nadya D) Maria Andreyeva
A) Verjel je, da je to potrebno. B) Mislil je, da bi jo morala voditi kmetijska populacija. C) Bil je proti temu in je podpiral neodvisno izražanje. D) Podpiral je koalicijo z Mensheviki.
A) Prijave za državne subvencije. B) Zanašanje izključno na članske prispevke. C) Pridobivanje donacij od evropskih marksistov. D) Oplenitev poštnih uradov, železniških postaj, vlakov in bank.
A) Med časom, ko je živel v Londonu B) Na drugem kongresu RSDLP leta 1903 C) Decembra 1901 D) Med objavljanjem časopisa 'Iskra' v Münchnu
A) Iskra B) Novaya Zhizn (Novo življenje) C) Proletari D) Vperyod
A) Galicija B) Zürich C) Moskva D) Stuttgart
A) Stuttgartska resolucija B) Zimmerwaldska resolucija C) Brest-Litovska resolucija D) Kienthalska resolucija
A) Pogajati mirovne pogodbe. B) Pretvoriti imperialistično vojno v državljansko vojno na celotni celini. C) Osredotočiti se na gospodarske reforme. D) Podpirati svoje nacionalne vlade.
A) Nobena revolucija ni bila potrebna. B) Bila je potrebna buržoazno-demokratična revolucija, preden je bila možna socialistična revolucija. C) Proletariat bi lahko strmo režim carjev brez posredne buržoazno-demokratične revolucije. D) Bila je potrebna samo demokratična revolucija.
A) Novgorod B) Leningrad C) Moskva D) Petrograd
A) Kremljevska palača B) Palača Tauride C) Rdeči trg D) Postaja Finland
A) Dekret o zemlji B) Aprilski tezi C) Oktobrska manifestacija D) Manifest komunistične partije
A) Pogajanja o miru z Nemčijo. B) Združitev sil z menševiki. C) Obrani upor, ki ga je vodila boljševiška stranka. D) Ustanovitev nove začasne vlade.
A) Riga B) Sankt Peterburg C) Helsinki D) Moskva
A) Aleksander Kerenski B) Lavr Kornilov C) Leon Trocki D) Vladimir Lenin
A) 10. oktober 1917 B) 26. oktober 1917 C) 27. oktober 1917 D) 24. oktober 1917
A) Kruzer Aurora je izstrelil prazno strelivo. B) Eksplozija bombe v Petrogradu. C) Govor Lenina. D) Objava Trockega.
A) Večina. B) Polovica. C) Približno četrtina. D) Manj kot deset odstotkov.
A) Mensheviki B) Socialistični revolucionarji, ki so se osredotočali na kmetijstvo C) Levo usmerjeni socialistični revolucionarji D) Nemška socialdemokratična stranka
A) December 1917 B) Marec 1918 C) Januar 1919 D) November 1918
A) Jakov Sverdlov B) Fritz Platten C) Vladimir Antonov-Ovseenko D) Leon Trocki
A) Stanovanje v Moskvi B) Inštitut Smolny C) Zasebna hiša v Petrogradu D) Kremlj
A) Marec 1918 B) Januar 1918 C) November 1917 D) Avgust 1918
A) Leon Trocki B) Fritz Platten C) Josip Stalin D) Jakov Sverdlov
A) 37% B) 45% C) 25% D) 50%
A) Josip Stalin B) Felix Dzeržinski C) Leon Trocki D) Grigorij Zinovjev
A) Podpora zahodnih vlad B) Uporaba nekdanjih carskih oficirjev C) Nadzor nad Moskvo in Petrogradom D) Antisemitsizem
A) Znatno se je razširila v Evropo. B) Zmanjšala se je, saj so etnične skupine, ki niso bile ruske, zahtevale nacionalno neodvisnost. C) Ohranila je iste meje kot pred državljansko vojno. D) Izgubila je vso ozemlje v korist Poljske.
A) Versajska pogodba B) Premirje na zahodni fronti C) Boljševiška revolucija D) Ruska državljanska vojna
A) Madžarska B) Latvija C) Nemčija D) Estonija
A) Trotsky B) Lenin C) Zinoviev D) Bukharin
A) Moskovski upor. B) Štrajk v Petrogradu. C) Tambovsko uporniško gibanje. D) Kronstadtsko uporniško gibanje.
A) Cianid kalijev B) Aspirin C) Zeliščna zdravila D) Morfin
A) Trideset B) Dvainsodvajset C) Deset D) Petdeset
A) Javni proces B) Njihovo usmrtitev C) Izgona D) Njihovo izpustitev
A) Liberalizem B) Menshevizem C) Socialna demokracija D) Anarhizem
A) Izvoljen predsednik B) Član svetovalnega odbora C) Podpredsednik D) Minister za zunanje zadeve
A) Njegova birokratska narava. B) Njegova učinkovitost. C) Njegovo vodstvo. D) Njegova velikost.
A) Kremlj B) Rdeči trg C) Hiša sindikatov D) Njegova hiša v Gorkijih
A) Nekaj sto tisoč B) Približno milijon C) Desetine tisoč D) Več kot dva milijona
A) Huda skleroza B) Parkinsonova bolezen C) Alzheimerjeva bolezen D) Tumor možganov
A) October 1923 B) Maj 1925 C) Januar 1924 D) Julij 1929
A) 1933 B) 1940 C) 1967 D) 1970
A) Kazan B) Tyumen C) Stalingrad D) Moskva
A) Martov B) Stalin C) Trotsky D) Karl Marx
A) Monarhija. B) Društvo brez države, brez družbenih razredov in z enakimi možnostmi za vse. C) Oligarhija. D) Kapitalistična demokracija.
A) Bile so dovolj za dosego socializma. B) Spodbujale so resnično enakost med državljani. C) Zagotavljale so svobodo za vse družbene sloje. D) Bile so lažne, ker niso osvobodile delavcev od kapitalistične izkoriščanja.
A) Richard Pipes B) Volkogonov C) Albert Resis D) John Rees
A) Demokratične vlade B) Kapitalistična gospodarstva C) Države, ki so jih vodile komunistične stranke D) Monarhije
A) White B) Albert Resis C) Richard Pipes D) Volkogonov
A) Christopher Hill B) Richard Pipes C) Lars Lih D) Robert Gellately
A) Lars Lih B) Richard Pipes C) Moshe Lewin D) Robert Gellately
A) Usklajen z vojaškimi zadevami B) Glavno usmerjen v ekonomijo C) Svetovni D) Približno verski
A) Pet B) Tri C) Dve D) Sedem
A) Leonid Brežnev B) Josip Stalin C) Mihail Gorbačov D) Nikita Hruščov
A) Več kot 6.000 B) Manj kot 1.000 C) Natančno 5.000 D) Približno 10.000
A) Manj kot 3.000 B) Več kot 10.000 C) Natančno 7.000 D) Približno 6.000
A) 67% B) 80% C) 30% D) 50%
A) Ho Či Minh B) Mao Ce Tung C) Fidel Castro D) Stalinska administracija
A) Juche B) Maizem C) Stalinizem D) Marksizem-leninizem |