A) 1850 B) 1920 C) 1900 D) 1870
A) Ivan Romanov B) Aleksander Ivanov C) Vladimir Iljič Uljanov D) Sergej Petrov
A) 1917 B) 1924 C) 1935 D) 1945
A) Zürich B) Sankt Peterburg C) Moskva D) London
A) Država in revolucija B) Das Kapital C) Komunistični manifest D) Imperializem, najvišja stopnja kapitalizma
A) Združene države Amerike B) Japonska C) Francija D) Nemčija
A) Marksizem-leninizem B) Kapitalizem C) Anarhizem D) Fašizem
A) Olga Petrov B) Maria Ivanova C) Elena Romanova D) Nadežda Krupskaja
A) Nikolaj II. B) Ivan Grozni C) Aleksander III D) Peter Veliki
A) Kazan B) Novosibirsk C) Rdeči trg, Moskva D) Sankt Peterburg
A) Demokratična socialistična stranka B) Komunistična partija Rusije C) Ruska socialdemokratska delavska stranka (boljševiki) D) Menševistična stranka
A) Švica B) Italija C) Francija D) Združeno kraljestvo
A) Nikita Hruščov B) Leon Trocki C) Mihail Gorbačov D) Josip Stalin
A) V študentski dom B) V stanovanju v središču mesta C) V posestvo svoje družine D) V bližnji stanovanjski enoti
A) Skupina Nikolaja Černyševskega B) Marksistična študijska skupina C) Skupina militantnega agrarno-socialističnega aktivista Lazarja Bogoraza D) Narodnikovo gibanje
A) Das Kapital (Kapital) B) Manifest komunistične partije C) Bogastvo narodov D) Kaj naj se dela?
A) Alexei Sklyarenko B) Nikolai Fedoseev C) Lazar Bogoraz D) Leninova mati
A) Društvo 'zemlyachestvo' B) Marksistična revolucionarna skupina Nikolaja Fedoseeva C) Celica Lazarja Bogoraza D) Socialistični diskusijski krog Alexeja Sklyarenka
A) Kazan B) St. Petersburg C) Samara D) Moskva
A) Marija Uljanova B) Nikolaj Fedosejev C) Aleksej Skljarenko D) Leninova mati
A) Odvetnik B) Pomočnik pravnika pri regionalnem sodišču C) Univerzitetni profesor D) Novinar
A) Manifest Komunistične partije B) Kaj je treba storiti? C) Bogastvo narodov D) Das Kapital
A) Friedrich Engels B) Georgi Plehanov C) Karl Marx D) Nikolaj Černyševski
A) Marksistična teorija B) Kmetijstvo C) Boji urbanega delavstva D) Zgodovina organizacije Narodnaya Volya
A) Pariz B) Sankt Peterburg C) Berlin D) Moskva
A) Soustanovitelj B) Višja funkcija C) Nižji član D) Opazovalec
A) Paul Lafargue B) Karl Kautsky C) Friedrich Engels D) Wilhelm Liebknecht
A) Pariz, v Nacionalni knjižnici Francije (Bibliothèque nationale de France) B) Berlin, v Državni knjižnici (Staatsbibliothek) C) Ženeva, na Univerzi v Ženevi D) Sankt Peterburg, v Ruski nacionalni knjižnici
A) Vperyod B) Rabochee delo (Delavski boj) C) Pravda D) Iskra
A) Tri leta B) Dve leti C) Pet let D) En leto
A) Šušenskoje, okrožje Minusinsk B) Moskva C) Vladivostok D) Sankt Peterburg
A) Ženeva B) London C) München D) Pskov
A) Novaya Zhizn B) Proletari C) Iskra D) Vperyod
A) Jacob Richter B) Nikolai C) N. Lenin D) Lenin
A) St. Petersburg B) Ženeva C) München D) London
A) Korak naprej, dva koraka nazaj B) Materializem in empiriokritika C) Dve taktiki socialne demokracije v demokratični revoluciji D) K vaščanskim revnim
A) Oplenitev banke v Tbilisiju B) Oktobrski manifest C) Kronstadtski upor D) Pokol na krvavi nedelji
A) Dve taktiki socialne demokracije v demokratični revoluciji B) K vaščanom C) Kaj naj se dela? D) Materializem in empiriokritika
A) London B) München C) Ženeva D) Pariz
A) Nadya B) Inessa Armand C) Maria Andreyeva D) Julia Martov
A) Verjel je, da je to potrebno. B) Mislil je, da bi jo morala voditi kmetijska populacija. C) Bil je proti temu in je podpiral neodvisno izražanje. D) Podpiral je koalicijo z Mensheviki.
A) Pridobivanje donacij od evropskih marksistov. B) Zanašanje izključno na članske prispevke. C) Oplenitev poštnih uradov, železniških postaj, vlakov in bank. D) Prijave za državne subvencije.
A) Med objavljanjem časopisa 'Iskra' v Münchnu B) Med časom, ko je živel v Londonu C) Decembra 1901 D) Na drugem kongresu RSDLP leta 1903
A) Proletari B) Novaya Zhizn (Novo življenje) C) Vperyod D) Iskra
A) Moskva B) Zürich C) Stuttgart D) Galicija
A) Brest-Litovska resolucija B) Zimmerwaldska resolucija C) Kienthalska resolucija D) Stuttgartska resolucija
A) Podpirati svoje nacionalne vlade. B) Pogajati mirovne pogodbe. C) Pretvoriti imperialistično vojno v državljansko vojno na celotni celini. D) Osredotočiti se na gospodarske reforme.
A) Bila je potrebna samo demokratična revolucija. B) Bila je potrebna buržoazno-demokratična revolucija, preden je bila možna socialistična revolucija. C) Proletariat bi lahko strmo režim carjev brez posredne buržoazno-demokratične revolucije. D) Nobena revolucija ni bila potrebna.
A) Petrograd B) Moskva C) Novgorod D) Leningrad
A) Postaja Finland B) Kremljevska palača C) Palača Tauride D) Rdeči trg
A) Manifest komunistične partije B) Oktobrska manifestacija C) Dekret o zemlji D) Aprilski tezi
A) Obrani upor, ki ga je vodila boljševiška stranka. B) Ustanovitev nove začasne vlade. C) Združitev sil z menševiki. D) Pogajanja o miru z Nemčijo.
A) Sankt Peterburg B) Helsinki C) Moskva D) Riga
A) Lavr Kornilov B) Aleksander Kerenski C) Vladimir Lenin D) Leon Trocki
A) 10. oktober 1917 B) 27. oktober 1917 C) 26. oktober 1917 D) 24. oktober 1917
A) Objava Trockega. B) Kruzer Aurora je izstrelil prazno strelivo. C) Govor Lenina. D) Eksplozija bombe v Petrogradu.
A) Približno četrtina. B) Manj kot deset odstotkov. C) Polovica. D) Večina.
A) Socialistični revolucionarji, ki so se osredotočali na kmetijstvo B) Mensheviki C) Levo usmerjeni socialistični revolucionarji D) Nemška socialdemokratična stranka
A) November 1918 B) Marec 1918 C) Januar 1919 D) December 1917
A) Vladimir Antonov-Ovseenko B) Jakov Sverdlov C) Leon Trocki D) Fritz Platten
A) Inštitut Smolny B) Kremlj C) Stanovanje v Moskvi D) Zasebna hiša v Petrogradu
A) Januar 1918 B) Avgust 1918 C) November 1917 D) Marec 1918
A) Fritz Platten B) Jakov Sverdlov C) Josip Stalin D) Leon Trocki
A) 45% B) 50% C) 37% D) 25%
A) Leon Trocki B) Grigorij Zinovjev C) Josip Stalin D) Felix Dzeržinski
A) Antisemitsizem B) Uporaba nekdanjih carskih oficirjev C) Podpora zahodnih vlad D) Nadzor nad Moskvo in Petrogradom
A) Zmanjšala se je, saj so etnične skupine, ki niso bile ruske, zahtevale nacionalno neodvisnost. B) Znatno se je razširila v Evropo. C) Ohranila je iste meje kot pred državljansko vojno. D) Izgubila je vso ozemlje v korist Poljske.
A) Premirje na zahodni fronti B) Ruska državljanska vojna C) Boljševiška revolucija D) Versajska pogodba
A) Estonija B) Nemčija C) Madžarska D) Latvija
A) Zinoviev B) Bukharin C) Trotsky D) Lenin
A) Kronstadtsko uporniško gibanje. B) Moskovski upor. C) Štrajk v Petrogradu. D) Tambovsko uporniško gibanje.
A) Morfin B) Aspirin C) Zeliščna zdravila D) Cianid kalijev
A) Petdeset B) Deset C) Trideset D) Dvainsodvajset
A) Javni proces B) Njihovo izpustitev C) Izgona D) Njihovo usmrtitev
A) Liberalizem B) Socialna demokracija C) Menshevizem D) Anarhizem
A) Izvoljen predsednik B) Član svetovalnega odbora C) Podpredsednik D) Minister za zunanje zadeve
A) Njegova birokratska narava. B) Njegova učinkovitost. C) Njegovo vodstvo. D) Njegova velikost.
A) Hiša sindikatov B) Rdeči trg C) Njegova hiša v Gorkijih D) Kremlj
A) Desetine tisoč B) Več kot dva milijona C) Nekaj sto tisoč D) Približno milijon
A) Tumor možganov B) Alzheimerjeva bolezen C) Huda skleroza D) Parkinsonova bolezen
A) Julij 1929 B) Maj 1925 C) October 1923 D) Januar 1924
A) 1933 B) 1970 C) 1940 D) 1967
A) Stalingrad B) Kazan C) Tyumen D) Moskva
A) Karl Marx B) Trotsky C) Martov D) Stalin
A) Kapitalistična demokracija. B) Monarhija. C) Društvo brez države, brez družbenih razredov in z enakimi možnostmi za vse. D) Oligarhija.
A) Bile so dovolj za dosego socializma. B) Zagotavljale so svobodo za vse družbene sloje. C) Spodbujale so resnično enakost med državljani. D) Bile so lažne, ker niso osvobodile delavcev od kapitalistične izkoriščanja.
A) Volkogonov B) Albert Resis C) Richard Pipes D) John Rees
A) Države, ki so jih vodile komunistične stranke B) Monarhije C) Demokratične vlade D) Kapitalistična gospodarstva
A) Volkogonov B) Richard Pipes C) Albert Resis D) White
A) Christopher Hill B) Lars Lih C) Robert Gellately D) Richard Pipes
A) Richard Pipes B) Lars Lih C) Moshe Lewin D) Robert Gellately
A) Približno verski B) Glavno usmerjen v ekonomijo C) Usklajen z vojaškimi zadevami D) Svetovni
A) Pet B) Dve C) Sedem D) Tri
A) Josip Stalin B) Leonid Brežnev C) Nikita Hruščov D) Mihail Gorbačov
A) Natančno 5.000 B) Manj kot 1.000 C) Več kot 6.000 D) Približno 10.000
A) Natančno 7.000 B) Približno 6.000 C) Manj kot 3.000 D) Več kot 10.000
A) 67% B) 30% C) 50% D) 80%
A) Fidel Castro B) Mao Ce Tung C) Ho Či Minh D) Stalinska administracija
A) Stalinizem B) Juche C) Marksizem-leninizem D) Maizem |