A) 1920 B) 1870 C) 1900 D) 1850
A) Sergej Petrov B) Aleksander Ivanov C) Ivan Romanov D) Vladimir Iljič Uljanov
A) 1935 B) 1917 C) 1924 D) 1945
A) Zürich B) London C) Sankt Peterburg D) Moskva
A) Država in revolucija B) Imperializem, najvišja stopnja kapitalizma C) Komunistični manifest D) Das Kapital
A) Francija B) Japonska C) Združene države Amerike D) Nemčija
A) Kapitalizem B) Marksizem-leninizem C) Anarhizem D) Fašizem
A) Nadežda Krupskaja B) Elena Romanova C) Maria Ivanova D) Olga Petrov
A) Peter Veliki B) Ivan Grozni C) Nikolaj II. D) Aleksander III
A) Sankt Peterburg B) Kazan C) Rdeči trg, Moskva D) Novosibirsk
A) Demokratična socialistična stranka B) Ruska socialdemokratska delavska stranka (boljševiki) C) Komunistična partija Rusije D) Menševistična stranka
A) Italija B) Združeno kraljestvo C) Francija D) Švica
A) Nikita Hruščov B) Leon Trocki C) Mihail Gorbačov D) Josip Stalin
A) V bližnji stanovanjski enoti B) V stanovanju v središču mesta C) V posestvo svoje družine D) V študentski dom
A) Narodnikovo gibanje B) Skupina Nikolaja Černyševskega C) Skupina militantnega agrarno-socialističnega aktivista Lazarja Bogoraza D) Marksistična študijska skupina
A) Manifest komunistične partije B) Bogastvo narodov C) Kaj naj se dela? D) Das Kapital (Kapital)
A) Nikolai Fedoseev B) Alexei Sklyarenko C) Leninova mati D) Lazar Bogoraz
A) Celica Lazarja Bogoraza B) Socialistični diskusijski krog Alexeja Sklyarenka C) Društvo 'zemlyachestvo' D) Marksistična revolucionarna skupina Nikolaja Fedoseeva
A) Kazan B) Moskva C) St. Petersburg D) Samara
A) Aleksej Skljarenko B) Leninova mati C) Nikolaj Fedosejev D) Marija Uljanova
A) Pomočnik pravnika pri regionalnem sodišču B) Univerzitetni profesor C) Odvetnik D) Novinar
A) Bogastvo narodov B) Das Kapital C) Manifest Komunistične partije D) Kaj je treba storiti?
A) Friedrich Engels B) Georgi Plehanov C) Nikolaj Černyševski D) Karl Marx
A) Boji urbanega delavstva B) Zgodovina organizacije Narodnaya Volya C) Kmetijstvo D) Marksistična teorija
A) Pariz B) Berlin C) Sankt Peterburg D) Moskva
A) Višja funkcija B) Opazovalec C) Soustanovitelj D) Nižji član
A) Friedrich Engels B) Karl Kautsky C) Paul Lafargue D) Wilhelm Liebknecht
A) Ženeva, na Univerzi v Ženevi B) Berlin, v Državni knjižnici (Staatsbibliothek) C) Sankt Peterburg, v Ruski nacionalni knjižnici D) Pariz, v Nacionalni knjižnici Francije (Bibliothèque nationale de France)
A) Rabochee delo (Delavski boj) B) Vperyod C) Pravda D) Iskra
A) Dve leti B) Pet let C) En leto D) Tri leta
A) Vladivostok B) Šušenskoje, okrožje Minusinsk C) Sankt Peterburg D) Moskva
A) Pskov B) London C) Ženeva D) München
A) Novaya Zhizn B) Proletari C) Iskra D) Vperyod
A) Jacob Richter B) Lenin C) N. Lenin D) Nikolai
A) Ženeva B) München C) London D) St. Petersburg
A) Materializem in empiriokritika B) Dve taktiki socialne demokracije v demokratični revoluciji C) K vaščanskim revnim D) Korak naprej, dva koraka nazaj
A) Oplenitev banke v Tbilisiju B) Kronstadtski upor C) Oktobrski manifest D) Pokol na krvavi nedelji
A) K vaščanom B) Materializem in empiriokritika C) Dve taktiki socialne demokracije v demokratični revoluciji D) Kaj naj se dela?
A) München B) Ženeva C) Pariz D) London
A) Maria Andreyeva B) Inessa Armand C) Nadya D) Julia Martov
A) Bil je proti temu in je podpiral neodvisno izražanje. B) Verjel je, da je to potrebno. C) Podpiral je koalicijo z Mensheviki. D) Mislil je, da bi jo morala voditi kmetijska populacija.
A) Prijave za državne subvencije. B) Zanašanje izključno na članske prispevke. C) Oplenitev poštnih uradov, železniških postaj, vlakov in bank. D) Pridobivanje donacij od evropskih marksistov.
A) Med časom, ko je živel v Londonu B) Na drugem kongresu RSDLP leta 1903 C) Decembra 1901 D) Med objavljanjem časopisa 'Iskra' v Münchnu
A) Iskra B) Novaya Zhizn (Novo življenje) C) Vperyod D) Proletari
A) Stuttgart B) Moskva C) Galicija D) Zürich
A) Kienthalska resolucija B) Zimmerwaldska resolucija C) Brest-Litovska resolucija D) Stuttgartska resolucija
A) Osredotočiti se na gospodarske reforme. B) Pogajati mirovne pogodbe. C) Podpirati svoje nacionalne vlade. D) Pretvoriti imperialistično vojno v državljansko vojno na celotni celini.
A) Nobena revolucija ni bila potrebna. B) Proletariat bi lahko strmo režim carjev brez posredne buržoazno-demokratične revolucije. C) Bila je potrebna samo demokratična revolucija. D) Bila je potrebna buržoazno-demokratična revolucija, preden je bila možna socialistična revolucija.
A) Novgorod B) Moskva C) Leningrad D) Petrograd
A) Kremljevska palača B) Postaja Finland C) Rdeči trg D) Palača Tauride
A) Dekret o zemlji B) Oktobrska manifestacija C) Manifest komunistične partije D) Aprilski tezi
A) Pogajanja o miru z Nemčijo. B) Združitev sil z menševiki. C) Ustanovitev nove začasne vlade. D) Obrani upor, ki ga je vodila boljševiška stranka.
A) Riga B) Moskva C) Sankt Peterburg D) Helsinki
A) Lavr Kornilov B) Aleksander Kerenski C) Vladimir Lenin D) Leon Trocki
A) 27. oktober 1917 B) 24. oktober 1917 C) 10. oktober 1917 D) 26. oktober 1917
A) Govor Lenina. B) Eksplozija bombe v Petrogradu. C) Kruzer Aurora je izstrelil prazno strelivo. D) Objava Trockega.
A) Polovica. B) Približno četrtina. C) Manj kot deset odstotkov. D) Večina.
A) Mensheviki B) Socialistični revolucionarji, ki so se osredotočali na kmetijstvo C) Nemška socialdemokratična stranka D) Levo usmerjeni socialistični revolucionarji
A) Januar 1919 B) December 1917 C) Marec 1918 D) November 1918
A) Leon Trocki B) Jakov Sverdlov C) Fritz Platten D) Vladimir Antonov-Ovseenko
A) Zasebna hiša v Petrogradu B) Stanovanje v Moskvi C) Inštitut Smolny D) Kremlj
A) Januar 1918 B) November 1917 C) Avgust 1918 D) Marec 1918
A) Josip Stalin B) Fritz Platten C) Leon Trocki D) Jakov Sverdlov
A) 45% B) 37% C) 50% D) 25%
A) Josip Stalin B) Leon Trocki C) Felix Dzeržinski D) Grigorij Zinovjev
A) Uporaba nekdanjih carskih oficirjev B) Podpora zahodnih vlad C) Nadzor nad Moskvo in Petrogradom D) Antisemitsizem
A) Izgubila je vso ozemlje v korist Poljske. B) Znatno se je razširila v Evropo. C) Ohranila je iste meje kot pred državljansko vojno. D) Zmanjšala se je, saj so etnične skupine, ki niso bile ruske, zahtevale nacionalno neodvisnost.
A) Ruska državljanska vojna B) Premirje na zahodni fronti C) Versajska pogodba D) Boljševiška revolucija
A) Madžarska B) Latvija C) Nemčija D) Estonija
A) Bukharin B) Trotsky C) Zinoviev D) Lenin
A) Tambovsko uporniško gibanje. B) Kronstadtsko uporniško gibanje. C) Štrajk v Petrogradu. D) Moskovski upor.
A) Morfin B) Aspirin C) Zeliščna zdravila D) Cianid kalijev
A) Dvainsodvajset B) Petdeset C) Trideset D) Deset
A) Njihovo izpustitev B) Njihovo usmrtitev C) Javni proces D) Izgona
A) Menshevizem B) Socialna demokracija C) Anarhizem D) Liberalizem
A) Podpredsednik B) Izvoljen predsednik C) Minister za zunanje zadeve D) Član svetovalnega odbora
A) Njegova velikost. B) Njegova birokratska narava. C) Njegovo vodstvo. D) Njegova učinkovitost.
A) Rdeči trg B) Njegova hiša v Gorkijih C) Kremlj D) Hiša sindikatov
A) Desetine tisoč B) Približno milijon C) Nekaj sto tisoč D) Več kot dva milijona
A) Tumor možganov B) Alzheimerjeva bolezen C) Huda skleroza D) Parkinsonova bolezen
A) October 1923 B) Januar 1924 C) Julij 1929 D) Maj 1925
A) 1933 B) 1967 C) 1970 D) 1940
A) Kazan B) Tyumen C) Stalingrad D) Moskva
A) Trotsky B) Karl Marx C) Stalin D) Martov
A) Monarhija. B) Društvo brez države, brez družbenih razredov in z enakimi možnostmi za vse. C) Kapitalistična demokracija. D) Oligarhija.
A) Bile so dovolj za dosego socializma. B) Spodbujale so resnično enakost med državljani. C) Bile so lažne, ker niso osvobodile delavcev od kapitalistične izkoriščanja. D) Zagotavljale so svobodo za vse družbene sloje.
A) John Rees B) Volkogonov C) Richard Pipes D) Albert Resis
A) Monarhije B) Kapitalistična gospodarstva C) Države, ki so jih vodile komunistične stranke D) Demokratične vlade
A) Richard Pipes B) Volkogonov C) White D) Albert Resis
A) Lars Lih B) Robert Gellately C) Richard Pipes D) Christopher Hill
A) Moshe Lewin B) Lars Lih C) Richard Pipes D) Robert Gellately
A) Glavno usmerjen v ekonomijo B) Približno verski C) Svetovni D) Usklajen z vojaškimi zadevami
A) Tri B) Sedem C) Pet D) Dve
A) Josip Stalin B) Mihail Gorbačov C) Leonid Brežnev D) Nikita Hruščov
A) Natančno 5.000 B) Približno 10.000 C) Manj kot 1.000 D) Več kot 6.000
A) Približno 6.000 B) Natančno 7.000 C) Več kot 10.000 D) Manj kot 3.000
A) 67% B) 50% C) 30% D) 80%
A) Ho Či Minh B) Mao Ce Tung C) Fidel Castro D) Stalinska administracija
A) Stalinizem B) Juche C) Maizem D) Marksizem-leninizem |