A) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi prvega vtisa. B) Kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je boljši od drugih. C) Proces razvijanja samopodobe prek socialnih interakcij. D) Izguba samozavedanja in individualne odgovornosti v skupini.
A) Teorija, ki pojasnjuje vpliv pozitivne okrepitve na vedenje. B) Teorija, ki se osredotoča na genetsko podlago osebnostnih lastnosti. C) Teorija, po kateri posamezniki opredeljujejo svojo samopodobo na podlagi članstva v družbenih skupinah. D) Teorija, ki opisuje vpliv kognitivne disonance na sprejemanje odločitev.
A) Nagnjenost posameznikov, da se prilagodijo skupinskim normam. B) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi stereotipov. C) Nagnjenost k precenjevanju obsega, v katerem drugi delijo naša prepričanja in vedenje. D) Postopek oblikovanja vtisov o drugih na podlagi prvega vtisa.
A) Philip Zimbardo. B) Stanley Milgram. C) Muzafer Sherif. D) Solomon Asch.
A) Medskupinski konflikti in sodelovanje. B) Učinki pozitivne okrepitve na učenje. C) Vpliv kazni na vedenje. D) Moč avtoritete pri vplivanju na vedenje.
A) Teorija, ki opisuje vpliv polarizacije skupine na sprejemanje odločitev. B) Teorija, ki se osredotoča na genetske predispozicije, ki oblikujejo vedenje. C) Teorija, da se posamezniki učijo z opazovanjem vedenja drugih in posledic tega vedenja. D) Teorija, ki pojasnjuje vlogo kognitivne disonance pri sprejemanju odločitev.
A) Teorija, ki opisuje, kako si posamezniki razlagajo povratne informacije. B) Teorija, po kateri se posamezniki odločajo na podlagi maksimiranja koristi in minimiziranja stroškov. C) Teorija, ki se osredotoča na pristranskost pri sprejemanju odločitev v lastne korist. D) Teorija, ki pojasnjuje vpliv kazni na vedenje.
A) Philip Zimbardo. B) Solomon Asch. C) Leon Festinger. D) Stanley Milgram.
A) Nagnjenost k uporabi stereotipov pri ocenjevanju drugih. B) Nagnjenost k pripisovanju lastnih dejanj notranjim dejavnikom, medtem ko dejanja drugih pripisujemo zunanjim dejavnikom. C) nagnjenost k precenjevanju vpliva situacijskih dejavnikov. D) Nagnjenost k pripisovanju lastnih dejanj zunanjim dejavnikom, medtem ko dejanja drugih pripisujemo notranjim dejavnikom.
A) Teorija, ki opisuje vpliv skupinskega razmišljanja na sprejemanje odločitev. B) Teorija, ki se osredotoča na socialno olajševanje v skupinskem okolju. C) Teorija, da lahko neposreden stik med sovražnimi skupinami zmanjša predsodke. D) Teorija, ki pojasnjuje vlogo poslušnosti pri oblikovanju vedenja.
A) Homogenost zunaj skupine B) Stereotipizacija C) Etnocentrizem D) Predsodki znotraj skupine
A) Poslušnost. B) Altruizem. C) Družabno brezdelje. D) Skladnost.
A) Učinek mimoidočih. B) Skupinska polarizacija. C) Predsodki, ki služijo samemu sebi. D) Družabno brezdelje.
A) Kognitivna disonanca B) Socialno brezdelje C) Moralna dilema D) Poslušnost
A) Nagnjenost k prilagajanju skupinskim normam, da ne bi izstopali. B) Nagnjenost k prepričanju, da so drugi bolj pozorni na naš videz in vedenje, kot so v resnici. C) Kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je boljši od drugih. D) Nagnjenost k precenjevanju natančnosti naših presoj.
A) Rasizem B) Stereotipizacija C) Etnocentrizem D) Ksenofobija
A) Predsodki pri potrjevanju B) Groupthink C) Kognitivna disonanca D) Skladnost
A) Deindividuacija. B) Skladnost. C) Socialno olajševanje. D) Skupinsko razmišljanje.
A) 75% B) 25% C) 50% D) 65%
A) Self-Concept B) Temeljna napaka pripisovanja C) Shema D) Družbena identiteta
A) Nagnjenost k dajanju družbeno sprejemljivih odgovorov namesto iskrenih odgovorov. B) Nagnjenost k temu, da se pri ocenjevanju drugih zanašamo na prvi vtis. C) Nagnjenost k prilagajanju skupinskim normam. D) Nagnjenost k pripisovanju vedenja drugih zunanjim dejavnikom.
A) Poslušnost B) Identifikacija C) Internalizacija D) Skladnost
A) Stereotip B) Diskriminacija C) Rasizem D) Predsodki
A) Potrditvena pristranskost. B) Temeljna napaka pri pripisovanju. C) Predsodki, ki služijo samemu sebi. D) Predsodki skupine.
A) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi prvega vtisa. B) Nagnjenost k dajanju prednosti lastni skupini pred drugimi. C) Nagnjenost k uporabi stereotipov pri ocenjevanju drugih. D) Socialno kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je manj dovzeten za pristranskosti.
A) Teorija, da se posamezniki prilagajajo pričakovanjem družbe. B) Teorija, ki opisuje vpliv kognitivne disonance na sprejemanje odločitev. C) Teorija, ki pojasnjuje vpliv pozitivne okrepitve na vedenje. D) Teorija, ki se osredotoča na genetske predispozicije, ki oblikujejo vedenje. |