A) Kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je boljši od drugih. B) Izguba samozavedanja in individualne odgovornosti v skupini. C) Proces razvijanja samopodobe prek socialnih interakcij. D) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi prvega vtisa.
A) Teorija, po kateri posamezniki opredeljujejo svojo samopodobo na podlagi članstva v družbenih skupinah. B) Teorija, ki opisuje vpliv kognitivne disonance na sprejemanje odločitev. C) Teorija, ki se osredotoča na genetsko podlago osebnostnih lastnosti. D) Teorija, ki pojasnjuje vpliv pozitivne okrepitve na vedenje.
A) Nagnjenost posameznikov, da se prilagodijo skupinskim normam. B) Postopek oblikovanja vtisov o drugih na podlagi prvega vtisa. C) Nagnjenost k precenjevanju obsega, v katerem drugi delijo naša prepričanja in vedenje. D) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi stereotipov.
A) Solomon Asch. B) Muzafer Sherif. C) Philip Zimbardo. D) Stanley Milgram.
A) Moč avtoritete pri vplivanju na vedenje. B) Vpliv kazni na vedenje. C) Učinki pozitivne okrepitve na učenje. D) Medskupinski konflikti in sodelovanje.
A) Teorija, ki se osredotoča na genetske predispozicije, ki oblikujejo vedenje. B) Teorija, ki pojasnjuje vlogo kognitivne disonance pri sprejemanju odločitev. C) Teorija, ki opisuje vpliv polarizacije skupine na sprejemanje odločitev. D) Teorija, da se posamezniki učijo z opazovanjem vedenja drugih in posledic tega vedenja.
A) Teorija, po kateri se posamezniki odločajo na podlagi maksimiranja koristi in minimiziranja stroškov. B) Teorija, ki se osredotoča na pristranskost pri sprejemanju odločitev v lastne korist. C) Teorija, ki opisuje, kako si posamezniki razlagajo povratne informacije. D) Teorija, ki pojasnjuje vpliv kazni na vedenje.
A) Leon Festinger. B) Stanley Milgram. C) Solomon Asch. D) Philip Zimbardo.
A) Nagnjenost k pripisovanju lastnih dejanj notranjim dejavnikom, medtem ko dejanja drugih pripisujemo zunanjim dejavnikom. B) Nagnjenost k pripisovanju lastnih dejanj zunanjim dejavnikom, medtem ko dejanja drugih pripisujemo notranjim dejavnikom. C) Nagnjenost k uporabi stereotipov pri ocenjevanju drugih. D) nagnjenost k precenjevanju vpliva situacijskih dejavnikov.
A) Teorija, ki opisuje vpliv skupinskega razmišljanja na sprejemanje odločitev. B) Teorija, ki se osredotoča na socialno olajševanje v skupinskem okolju. C) Teorija, ki pojasnjuje vlogo poslušnosti pri oblikovanju vedenja. D) Teorija, da lahko neposreden stik med sovražnimi skupinami zmanjša predsodke.
A) Homogenost zunaj skupine B) Etnocentrizem C) Stereotipizacija D) Predsodki znotraj skupine
A) Skladnost. B) Poslušnost. C) Altruizem. D) Družabno brezdelje.
A) Družabno brezdelje. B) Predsodki, ki služijo samemu sebi. C) Učinek mimoidočih. D) Skupinska polarizacija.
A) Poslušnost B) Moralna dilema C) Kognitivna disonanca D) Socialno brezdelje
A) Nagnjenost k prilagajanju skupinskim normam, da ne bi izstopali. B) Kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je boljši od drugih. C) Nagnjenost k prepričanju, da so drugi bolj pozorni na naš videz in vedenje, kot so v resnici. D) Nagnjenost k precenjevanju natančnosti naših presoj.
A) Stereotipizacija B) Etnocentrizem C) Rasizem D) Ksenofobija
A) Kognitivna disonanca B) Predsodki pri potrjevanju C) Groupthink D) Skladnost
A) Deindividuacija. B) Skladnost. C) Socialno olajševanje. D) Skupinsko razmišljanje.
A) 65% B) 50% C) 75% D) 25%
A) Družbena identiteta B) Temeljna napaka pripisovanja C) Shema D) Self-Concept
A) Nagnjenost k prilagajanju skupinskim normam. B) Nagnjenost k pripisovanju vedenja drugih zunanjim dejavnikom. C) Nagnjenost k dajanju družbeno sprejemljivih odgovorov namesto iskrenih odgovorov. D) Nagnjenost k temu, da se pri ocenjevanju drugih zanašamo na prvi vtis.
A) Identifikacija B) Poslušnost C) Internalizacija D) Skladnost
A) Diskriminacija B) Predsodki C) Rasizem D) Stereotip
A) Temeljna napaka pri pripisovanju. B) Predsodki, ki služijo samemu sebi. C) Potrditvena pristranskost. D) Predsodki skupine.
A) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi prvega vtisa. B) Nagnjenost k dajanju prednosti lastni skupini pred drugimi. C) Nagnjenost k uporabi stereotipov pri ocenjevanju drugih. D) Socialno kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je manj dovzeten za pristranskosti.
A) Teorija, da se posamezniki prilagajajo pričakovanjem družbe. B) Teorija, ki pojasnjuje vpliv pozitivne okrepitve na vedenje. C) Teorija, ki opisuje vpliv kognitivne disonance na sprejemanje odločitev. D) Teorija, ki se osredotoča na genetske predispozicije, ki oblikujejo vedenje. |