A) Izguba samozavedanja in individualne odgovornosti v skupini. B) Kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je boljši od drugih. C) Proces razvijanja samopodobe prek socialnih interakcij. D) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi prvega vtisa.
A) Teorija, ki pojasnjuje vpliv pozitivne okrepitve na vedenje. B) Teorija, po kateri posamezniki opredeljujejo svojo samopodobo na podlagi članstva v družbenih skupinah. C) Teorija, ki opisuje vpliv kognitivne disonance na sprejemanje odločitev. D) Teorija, ki se osredotoča na genetsko podlago osebnostnih lastnosti.
A) Nagnjenost k precenjevanju obsega, v katerem drugi delijo naša prepričanja in vedenje. B) Postopek oblikovanja vtisov o drugih na podlagi prvega vtisa. C) Nagnjenost posameznikov, da se prilagodijo skupinskim normam. D) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi stereotipov.
A) Solomon Asch. B) Muzafer Sherif. C) Philip Zimbardo. D) Stanley Milgram.
A) Moč avtoritete pri vplivanju na vedenje. B) Medskupinski konflikti in sodelovanje. C) Učinki pozitivne okrepitve na učenje. D) Vpliv kazni na vedenje.
A) Teorija, ki opisuje vpliv polarizacije skupine na sprejemanje odločitev. B) Teorija, da se posamezniki učijo z opazovanjem vedenja drugih in posledic tega vedenja. C) Teorija, ki se osredotoča na genetske predispozicije, ki oblikujejo vedenje. D) Teorija, ki pojasnjuje vlogo kognitivne disonance pri sprejemanju odločitev.
A) Teorija, po kateri se posamezniki odločajo na podlagi maksimiranja koristi in minimiziranja stroškov. B) Teorija, ki opisuje, kako si posamezniki razlagajo povratne informacije. C) Teorija, ki se osredotoča na pristranskost pri sprejemanju odločitev v lastne korist. D) Teorija, ki pojasnjuje vpliv kazni na vedenje.
A) Philip Zimbardo. B) Solomon Asch. C) Stanley Milgram. D) Leon Festinger.
A) Nagnjenost k uporabi stereotipov pri ocenjevanju drugih. B) Nagnjenost k pripisovanju lastnih dejanj zunanjim dejavnikom, medtem ko dejanja drugih pripisujemo notranjim dejavnikom. C) Nagnjenost k pripisovanju lastnih dejanj notranjim dejavnikom, medtem ko dejanja drugih pripisujemo zunanjim dejavnikom. D) nagnjenost k precenjevanju vpliva situacijskih dejavnikov.
A) Teorija, ki opisuje vpliv skupinskega razmišljanja na sprejemanje odločitev. B) Teorija, da lahko neposreden stik med sovražnimi skupinami zmanjša predsodke. C) Teorija, ki se osredotoča na socialno olajševanje v skupinskem okolju. D) Teorija, ki pojasnjuje vlogo poslušnosti pri oblikovanju vedenja.
A) Nagnjenost k prilagajanju skupinskim normam, da ne bi izstopali. B) Nagnjenost k prepričanju, da so drugi bolj pozorni na naš videz in vedenje, kot so v resnici. C) Nagnjenost k precenjevanju natančnosti naših presoj. D) Kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je boljši od drugih.
A) Identifikacija B) Poslušnost C) Skladnost D) Internalizacija
A) Homogenost zunaj skupine B) Stereotipizacija C) Predsodki znotraj skupine D) Etnocentrizem
A) Teorija, ki opisuje vpliv kognitivne disonance na sprejemanje odločitev. B) Teorija, ki pojasnjuje vpliv pozitivne okrepitve na vedenje. C) Teorija, da se posamezniki prilagajajo pričakovanjem družbe. D) Teorija, ki se osredotoča na genetske predispozicije, ki oblikujejo vedenje.
A) Groupthink B) Predsodki pri potrjevanju C) Skladnost D) Kognitivna disonanca
A) Poslušnost B) Moralna dilema C) Kognitivna disonanca D) Socialno brezdelje
A) Ksenofobija B) Rasizem C) Etnocentrizem D) Stereotipizacija
A) Družabno brezdelje. B) Predsodki, ki služijo samemu sebi. C) Učinek mimoidočih. D) Skupinska polarizacija.
A) Altruizem. B) Skladnost. C) Poslušnost. D) Družabno brezdelje.
A) Nagnjenost k dajanju družbeno sprejemljivih odgovorov namesto iskrenih odgovorov. B) Nagnjenost k pripisovanju vedenja drugih zunanjim dejavnikom. C) Nagnjenost k temu, da se pri ocenjevanju drugih zanašamo na prvi vtis. D) Nagnjenost k prilagajanju skupinskim normam.
A) 25% B) 50% C) 65% D) 75%
A) Skupinsko razmišljanje. B) Deindividuacija. C) Skladnost. D) Socialno olajševanje.
A) Socialno kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je manj dovzeten za pristranskosti. B) Nagnjenost k dajanju prednosti lastni skupini pred drugimi. C) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi prvega vtisa. D) Nagnjenost k uporabi stereotipov pri ocenjevanju drugih.
A) Self-Concept B) Shema C) Temeljna napaka pripisovanja D) Družbena identiteta
A) Predsodki, ki služijo samemu sebi. B) Temeljna napaka pri pripisovanju. C) Potrditvena pristranskost. D) Predsodki skupine.
A) Rasizem B) Stereotip C) Diskriminacija D) Predsodki |