A) Proces razvijanja samopodobe prek socialnih interakcij. B) Izguba samozavedanja in individualne odgovornosti v skupini. C) Kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je boljši od drugih. D) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi prvega vtisa.
A) Teorija, ki opisuje vpliv kognitivne disonance na sprejemanje odločitev. B) Teorija, ki pojasnjuje vpliv pozitivne okrepitve na vedenje. C) Teorija, ki se osredotoča na genetsko podlago osebnostnih lastnosti. D) Teorija, po kateri posamezniki opredeljujejo svojo samopodobo na podlagi članstva v družbenih skupinah.
A) Postopek oblikovanja vtisov o drugih na podlagi prvega vtisa. B) Nagnjenost k precenjevanju obsega, v katerem drugi delijo naša prepričanja in vedenje. C) Nagnjenost posameznikov, da se prilagodijo skupinskim normam. D) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi stereotipov.
A) Solomon Asch. B) Stanley Milgram. C) Muzafer Sherif. D) Philip Zimbardo.
A) Vpliv kazni na vedenje. B) Moč avtoritete pri vplivanju na vedenje. C) Medskupinski konflikti in sodelovanje. D) Učinki pozitivne okrepitve na učenje.
A) Teorija, ki se osredotoča na genetske predispozicije, ki oblikujejo vedenje. B) Teorija, ki opisuje vpliv polarizacije skupine na sprejemanje odločitev. C) Teorija, da se posamezniki učijo z opazovanjem vedenja drugih in posledic tega vedenja. D) Teorija, ki pojasnjuje vlogo kognitivne disonance pri sprejemanju odločitev.
A) Teorija, ki se osredotoča na pristranskost pri sprejemanju odločitev v lastne korist. B) Teorija, po kateri se posamezniki odločajo na podlagi maksimiranja koristi in minimiziranja stroškov. C) Teorija, ki opisuje, kako si posamezniki razlagajo povratne informacije. D) Teorija, ki pojasnjuje vpliv kazni na vedenje.
A) Philip Zimbardo. B) Leon Festinger. C) Solomon Asch. D) Stanley Milgram.
A) Nagnjenost k pripisovanju lastnih dejanj notranjim dejavnikom, medtem ko dejanja drugih pripisujemo zunanjim dejavnikom. B) nagnjenost k precenjevanju vpliva situacijskih dejavnikov. C) Nagnjenost k pripisovanju lastnih dejanj zunanjim dejavnikom, medtem ko dejanja drugih pripisujemo notranjim dejavnikom. D) Nagnjenost k uporabi stereotipov pri ocenjevanju drugih.
A) Teorija, ki opisuje vpliv skupinskega razmišljanja na sprejemanje odločitev. B) Teorija, ki pojasnjuje vlogo poslušnosti pri oblikovanju vedenja. C) Teorija, ki se osredotoča na socialno olajševanje v skupinskem okolju. D) Teorija, da lahko neposreden stik med sovražnimi skupinami zmanjša predsodke.
A) Homogenost zunaj skupine B) Stereotipizacija C) Etnocentrizem D) Predsodki znotraj skupine
A) Altruizem. B) Skladnost. C) Družabno brezdelje. D) Poslušnost.
A) Učinek mimoidočih. B) Družabno brezdelje. C) Skupinska polarizacija. D) Predsodki, ki služijo samemu sebi.
A) Poslušnost B) Kognitivna disonanca C) Moralna dilema D) Socialno brezdelje
A) Kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je boljši od drugih. B) Nagnjenost k prilagajanju skupinskim normam, da ne bi izstopali. C) Nagnjenost k prepričanju, da so drugi bolj pozorni na naš videz in vedenje, kot so v resnici. D) Nagnjenost k precenjevanju natančnosti naših presoj.
A) Stereotipizacija B) Etnocentrizem C) Rasizem D) Ksenofobija
A) Kognitivna disonanca B) Groupthink C) Skladnost D) Predsodki pri potrjevanju
A) Socialno olajševanje. B) Skladnost. C) Deindividuacija. D) Skupinsko razmišljanje.
A) 50% B) 75% C) 65% D) 25%
A) Družbena identiteta B) Shema C) Self-Concept D) Temeljna napaka pripisovanja
A) Nagnjenost k pripisovanju vedenja drugih zunanjim dejavnikom. B) Nagnjenost k dajanju družbeno sprejemljivih odgovorov namesto iskrenih odgovorov. C) Nagnjenost k temu, da se pri ocenjevanju drugih zanašamo na prvi vtis. D) Nagnjenost k prilagajanju skupinskim normam.
A) Identifikacija B) Skladnost C) Internalizacija D) Poslušnost
A) Stereotip B) Predsodki C) Rasizem D) Diskriminacija
A) Predsodki skupine. B) Temeljna napaka pri pripisovanju. C) Potrditvena pristranskost. D) Predsodki, ki služijo samemu sebi.
A) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi prvega vtisa. B) Socialno kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je manj dovzeten za pristranskosti. C) Nagnjenost k dajanju prednosti lastni skupini pred drugimi. D) Nagnjenost k uporabi stereotipov pri ocenjevanju drugih.
A) Teorija, ki pojasnjuje vpliv pozitivne okrepitve na vedenje. B) Teorija, ki opisuje vpliv kognitivne disonance na sprejemanje odločitev. C) Teorija, ki se osredotoča na genetske predispozicije, ki oblikujejo vedenje. D) Teorija, da se posamezniki prilagajajo pričakovanjem družbe. |