A) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi prvega vtisa. B) Kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je boljši od drugih. C) Proces razvijanja samopodobe prek socialnih interakcij. D) Izguba samozavedanja in individualne odgovornosti v skupini.
A) Teorija, po kateri posamezniki opredeljujejo svojo samopodobo na podlagi članstva v družbenih skupinah. B) Teorija, ki opisuje vpliv kognitivne disonance na sprejemanje odločitev. C) Teorija, ki pojasnjuje vpliv pozitivne okrepitve na vedenje. D) Teorija, ki se osredotoča na genetsko podlago osebnostnih lastnosti.
A) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi stereotipov. B) Nagnjenost posameznikov, da se prilagodijo skupinskim normam. C) Postopek oblikovanja vtisov o drugih na podlagi prvega vtisa. D) Nagnjenost k precenjevanju obsega, v katerem drugi delijo naša prepričanja in vedenje.
A) Stanley Milgram. B) Solomon Asch. C) Philip Zimbardo. D) Muzafer Sherif.
A) Medskupinski konflikti in sodelovanje. B) Vpliv kazni na vedenje. C) Učinki pozitivne okrepitve na učenje. D) Moč avtoritete pri vplivanju na vedenje.
A) Teorija, da se posamezniki učijo z opazovanjem vedenja drugih in posledic tega vedenja. B) Teorija, ki se osredotoča na genetske predispozicije, ki oblikujejo vedenje. C) Teorija, ki pojasnjuje vlogo kognitivne disonance pri sprejemanju odločitev. D) Teorija, ki opisuje vpliv polarizacije skupine na sprejemanje odločitev.
A) Teorija, ki se osredotoča na pristranskost pri sprejemanju odločitev v lastne korist. B) Teorija, ki opisuje, kako si posamezniki razlagajo povratne informacije. C) Teorija, ki pojasnjuje vpliv kazni na vedenje. D) Teorija, po kateri se posamezniki odločajo na podlagi maksimiranja koristi in minimiziranja stroškov.
A) Stanley Milgram. B) Philip Zimbardo. C) Leon Festinger. D) Solomon Asch.
A) Nagnjenost k pripisovanju lastnih dejanj zunanjim dejavnikom, medtem ko dejanja drugih pripisujemo notranjim dejavnikom. B) Nagnjenost k uporabi stereotipov pri ocenjevanju drugih. C) Nagnjenost k pripisovanju lastnih dejanj notranjim dejavnikom, medtem ko dejanja drugih pripisujemo zunanjim dejavnikom. D) nagnjenost k precenjevanju vpliva situacijskih dejavnikov.
A) Teorija, da lahko neposreden stik med sovražnimi skupinami zmanjša predsodke. B) Teorija, ki opisuje vpliv skupinskega razmišljanja na sprejemanje odločitev. C) Teorija, ki se osredotoča na socialno olajševanje v skupinskem okolju. D) Teorija, ki pojasnjuje vlogo poslušnosti pri oblikovanju vedenja.
A) Etnocentrizem B) Homogenost zunaj skupine C) Predsodki znotraj skupine D) Stereotipizacija
A) Skladnost. B) Poslušnost. C) Družabno brezdelje. D) Altruizem.
A) Skupinska polarizacija. B) Predsodki, ki služijo samemu sebi. C) Učinek mimoidočih. D) Družabno brezdelje.
A) Poslušnost B) Socialno brezdelje C) Kognitivna disonanca D) Moralna dilema
A) Nagnjenost k prepričanju, da so drugi bolj pozorni na naš videz in vedenje, kot so v resnici. B) Nagnjenost k precenjevanju natančnosti naših presoj. C) Kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je boljši od drugih. D) Nagnjenost k prilagajanju skupinskim normam, da ne bi izstopali.
A) Etnocentrizem B) Stereotipizacija C) Rasizem D) Ksenofobija
A) Skladnost B) Predsodki pri potrjevanju C) Groupthink D) Kognitivna disonanca
A) Skupinsko razmišljanje. B) Socialno olajševanje. C) Deindividuacija. D) Skladnost.
A) 25% B) 65% C) 75% D) 50%
A) Temeljna napaka pripisovanja B) Self-Concept C) Shema D) Družbena identiteta
A) Nagnjenost k dajanju družbeno sprejemljivih odgovorov namesto iskrenih odgovorov. B) Nagnjenost k temu, da se pri ocenjevanju drugih zanašamo na prvi vtis. C) Nagnjenost k prilagajanju skupinskim normam. D) Nagnjenost k pripisovanju vedenja drugih zunanjim dejavnikom.
A) Skladnost B) Identifikacija C) Internalizacija D) Poslušnost
A) Stereotip B) Diskriminacija C) Rasizem D) Predsodki
A) Predsodki skupine. B) Potrditvena pristranskost. C) Temeljna napaka pri pripisovanju. D) Predsodki, ki služijo samemu sebi.
A) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi prvega vtisa. B) Socialno kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je manj dovzeten za pristranskosti. C) Nagnjenost k dajanju prednosti lastni skupini pred drugimi. D) Nagnjenost k uporabi stereotipov pri ocenjevanju drugih.
A) Teorija, ki se osredotoča na genetske predispozicije, ki oblikujejo vedenje. B) Teorija, da se posamezniki prilagajajo pričakovanjem družbe. C) Teorija, ki opisuje vpliv kognitivne disonance na sprejemanje odločitev. D) Teorija, ki pojasnjuje vpliv pozitivne okrepitve na vedenje. |