A) Proces razvijanja samopodobe prek socialnih interakcij. B) Kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je boljši od drugih. C) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi prvega vtisa. D) Izguba samozavedanja in individualne odgovornosti v skupini.
A) Teorija, ki se osredotoča na genetsko podlago osebnostnih lastnosti. B) Teorija, po kateri posamezniki opredeljujejo svojo samopodobo na podlagi članstva v družbenih skupinah. C) Teorija, ki pojasnjuje vpliv pozitivne okrepitve na vedenje. D) Teorija, ki opisuje vpliv kognitivne disonance na sprejemanje odločitev.
A) Nagnjenost posameznikov, da se prilagodijo skupinskim normam. B) Nagnjenost k precenjevanju obsega, v katerem drugi delijo naša prepričanja in vedenje. C) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi stereotipov. D) Postopek oblikovanja vtisov o drugih na podlagi prvega vtisa.
A) Philip Zimbardo. B) Solomon Asch. C) Stanley Milgram. D) Muzafer Sherif.
A) Moč avtoritete pri vplivanju na vedenje. B) Vpliv kazni na vedenje. C) Medskupinski konflikti in sodelovanje. D) Učinki pozitivne okrepitve na učenje.
A) Teorija, ki se osredotoča na genetske predispozicije, ki oblikujejo vedenje. B) Teorija, ki pojasnjuje vlogo kognitivne disonance pri sprejemanju odločitev. C) Teorija, da se posamezniki učijo z opazovanjem vedenja drugih in posledic tega vedenja. D) Teorija, ki opisuje vpliv polarizacije skupine na sprejemanje odločitev.
A) Teorija, ki se osredotoča na pristranskost pri sprejemanju odločitev v lastne korist. B) Teorija, ki pojasnjuje vpliv kazni na vedenje. C) Teorija, ki opisuje, kako si posamezniki razlagajo povratne informacije. D) Teorija, po kateri se posamezniki odločajo na podlagi maksimiranja koristi in minimiziranja stroškov.
A) Solomon Asch. B) Philip Zimbardo. C) Leon Festinger. D) Stanley Milgram.
A) Nagnjenost k pripisovanju lastnih dejanj notranjim dejavnikom, medtem ko dejanja drugih pripisujemo zunanjim dejavnikom. B) nagnjenost k precenjevanju vpliva situacijskih dejavnikov. C) Nagnjenost k uporabi stereotipov pri ocenjevanju drugih. D) Nagnjenost k pripisovanju lastnih dejanj zunanjim dejavnikom, medtem ko dejanja drugih pripisujemo notranjim dejavnikom.
A) Teorija, ki opisuje vpliv skupinskega razmišljanja na sprejemanje odločitev. B) Teorija, ki pojasnjuje vlogo poslušnosti pri oblikovanju vedenja. C) Teorija, da lahko neposreden stik med sovražnimi skupinami zmanjša predsodke. D) Teorija, ki se osredotoča na socialno olajševanje v skupinskem okolju.
A) Etnocentrizem B) Predsodki znotraj skupine C) Homogenost zunaj skupine D) Stereotipizacija
A) Poslušnost. B) Altruizem. C) Družabno brezdelje. D) Skladnost.
A) Učinek mimoidočih. B) Predsodki, ki služijo samemu sebi. C) Družabno brezdelje. D) Skupinska polarizacija.
A) Poslušnost B) Kognitivna disonanca C) Socialno brezdelje D) Moralna dilema
A) Nagnjenost k prepričanju, da so drugi bolj pozorni na naš videz in vedenje, kot so v resnici. B) Nagnjenost k prilagajanju skupinskim normam, da ne bi izstopali. C) Nagnjenost k precenjevanju natančnosti naših presoj. D) Kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je boljši od drugih.
A) Stereotipizacija B) Ksenofobija C) Rasizem D) Etnocentrizem
A) Groupthink B) Skladnost C) Predsodki pri potrjevanju D) Kognitivna disonanca
A) Deindividuacija. B) Skupinsko razmišljanje. C) Skladnost. D) Socialno olajševanje.
A) 50% B) 25% C) 75% D) 65%
A) Družbena identiteta B) Temeljna napaka pripisovanja C) Self-Concept D) Shema
A) Nagnjenost k pripisovanju vedenja drugih zunanjim dejavnikom. B) Nagnjenost k prilagajanju skupinskim normam. C) Nagnjenost k temu, da se pri ocenjevanju drugih zanašamo na prvi vtis. D) Nagnjenost k dajanju družbeno sprejemljivih odgovorov namesto iskrenih odgovorov.
A) Skladnost B) Identifikacija C) Poslušnost D) Internalizacija
A) Stereotip B) Rasizem C) Diskriminacija D) Predsodki
A) Temeljna napaka pri pripisovanju. B) Predsodki skupine. C) Predsodki, ki služijo samemu sebi. D) Potrditvena pristranskost.
A) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi prvega vtisa. B) Nagnjenost k uporabi stereotipov pri ocenjevanju drugih. C) Nagnjenost k dajanju prednosti lastni skupini pred drugimi. D) Socialno kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je manj dovzeten za pristranskosti.
A) Teorija, ki opisuje vpliv kognitivne disonance na sprejemanje odločitev. B) Teorija, da se posamezniki prilagajajo pričakovanjem družbe. C) Teorija, ki se osredotoča na genetske predispozicije, ki oblikujejo vedenje. D) Teorija, ki pojasnjuje vpliv pozitivne okrepitve na vedenje. |