A) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi prvega vtisa. B) Proces razvijanja samopodobe prek socialnih interakcij. C) Izguba samozavedanja in individualne odgovornosti v skupini. D) Kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je boljši od drugih.
A) Teorija, po kateri posamezniki opredeljujejo svojo samopodobo na podlagi članstva v družbenih skupinah. B) Teorija, ki pojasnjuje vpliv pozitivne okrepitve na vedenje. C) Teorija, ki se osredotoča na genetsko podlago osebnostnih lastnosti. D) Teorija, ki opisuje vpliv kognitivne disonance na sprejemanje odločitev.
A) Nagnjenost posameznikov, da se prilagodijo skupinskim normam. B) Postopek oblikovanja vtisov o drugih na podlagi prvega vtisa. C) Nagnjenost k precenjevanju obsega, v katerem drugi delijo naša prepričanja in vedenje. D) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi stereotipov.
A) Solomon Asch. B) Muzafer Sherif. C) Stanley Milgram. D) Philip Zimbardo.
A) Vpliv kazni na vedenje. B) Učinki pozitivne okrepitve na učenje. C) Medskupinski konflikti in sodelovanje. D) Moč avtoritete pri vplivanju na vedenje.
A) Teorija, ki se osredotoča na genetske predispozicije, ki oblikujejo vedenje. B) Teorija, da se posamezniki učijo z opazovanjem vedenja drugih in posledic tega vedenja. C) Teorija, ki pojasnjuje vlogo kognitivne disonance pri sprejemanju odločitev. D) Teorija, ki opisuje vpliv polarizacije skupine na sprejemanje odločitev.
A) Teorija, ki pojasnjuje vpliv kazni na vedenje. B) Teorija, ki opisuje, kako si posamezniki razlagajo povratne informacije. C) Teorija, ki se osredotoča na pristranskost pri sprejemanju odločitev v lastne korist. D) Teorija, po kateri se posamezniki odločajo na podlagi maksimiranja koristi in minimiziranja stroškov.
A) Leon Festinger. B) Philip Zimbardo. C) Solomon Asch. D) Stanley Milgram.
A) nagnjenost k precenjevanju vpliva situacijskih dejavnikov. B) Nagnjenost k uporabi stereotipov pri ocenjevanju drugih. C) Nagnjenost k pripisovanju lastnih dejanj zunanjim dejavnikom, medtem ko dejanja drugih pripisujemo notranjim dejavnikom. D) Nagnjenost k pripisovanju lastnih dejanj notranjim dejavnikom, medtem ko dejanja drugih pripisujemo zunanjim dejavnikom.
A) Teorija, ki se osredotoča na socialno olajševanje v skupinskem okolju. B) Teorija, ki pojasnjuje vlogo poslušnosti pri oblikovanju vedenja. C) Teorija, ki opisuje vpliv skupinskega razmišljanja na sprejemanje odločitev. D) Teorija, da lahko neposreden stik med sovražnimi skupinami zmanjša predsodke.
A) Nagnjenost k prilagajanju skupinskim normam, da ne bi izstopali. B) Nagnjenost k precenjevanju natančnosti naših presoj. C) Kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je boljši od drugih. D) Nagnjenost k prepričanju, da so drugi bolj pozorni na naš videz in vedenje, kot so v resnici.
A) Identifikacija B) Skladnost C) Internalizacija D) Poslušnost
A) Predsodki znotraj skupine B) Homogenost zunaj skupine C) Etnocentrizem D) Stereotipizacija
A) Teorija, ki opisuje vpliv kognitivne disonance na sprejemanje odločitev. B) Teorija, da se posamezniki prilagajajo pričakovanjem družbe. C) Teorija, ki pojasnjuje vpliv pozitivne okrepitve na vedenje. D) Teorija, ki se osredotoča na genetske predispozicije, ki oblikujejo vedenje.
A) Kognitivna disonanca B) Skladnost C) Groupthink D) Predsodki pri potrjevanju
A) Socialno brezdelje B) Poslušnost C) Kognitivna disonanca D) Moralna dilema
A) Ksenofobija B) Etnocentrizem C) Stereotipizacija D) Rasizem
A) Predsodki, ki služijo samemu sebi. B) Skupinska polarizacija. C) Družabno brezdelje. D) Učinek mimoidočih.
A) Skladnost. B) Altruizem. C) Družabno brezdelje. D) Poslušnost.
A) Nagnjenost k dajanju družbeno sprejemljivih odgovorov namesto iskrenih odgovorov. B) Nagnjenost k pripisovanju vedenja drugih zunanjim dejavnikom. C) Nagnjenost k prilagajanju skupinskim normam. D) Nagnjenost k temu, da se pri ocenjevanju drugih zanašamo na prvi vtis.
A) 75% B) 25% C) 65% D) 50%
A) Skladnost. B) Skupinsko razmišljanje. C) Deindividuacija. D) Socialno olajševanje.
A) Nagnjenost k dajanju prednosti lastni skupini pred drugimi. B) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi prvega vtisa. C) Socialno kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je manj dovzeten za pristranskosti. D) Nagnjenost k uporabi stereotipov pri ocenjevanju drugih.
A) Družbena identiteta B) Self-Concept C) Temeljna napaka pripisovanja D) Shema
A) Predsodki, ki služijo samemu sebi. B) Temeljna napaka pri pripisovanju. C) Predsodki skupine. D) Potrditvena pristranskost.
A) Diskriminacija B) Stereotip C) Predsodki D) Rasizem |