A) 1818 B) 1900 C) 1848 D) 1867
A) Anglija B) Nemčija C) Francija D) Rusija
A) Das Kapital B) Kapitalizem in družba C) Komunistična načela D) Komunistični manifest
A) Leon Trocki B) Vladimir Lenin C) Friedrich Engels D) Josip Stalin
A) Proletariat B) Buržoazija C) Lumpenproletariat D) Kmetje
A) Prekariat B) Lumpenproletariat C) Proletariat D) Buržoazija
A) Razredni boj B) Revolucijski potencial C) Dialektični materializem D) Lažna zavest
A) Novinar B) Odvetnik C) Doktor D) Učitelj
A) Nietzsche B) Kant C) Hegel D) Descartes
A) Berlin B) Pariz C) Moskva D) London
A) Socializem B) Komunizem C) Kapitalizem D) Merkantilizem
A) Das Kapital B) Manifest proletariata C) Socializem: Nova vizija D) Komunistični manifest
A) Komunistični manifest B) Kritika politične ekonomije C) Socialistična utopija D) Kapitalistična družba
A) Bruselj B) Pariz C) Berlin D) London
A) Anarhistična skupina Bakunina B) Komunistična liga C) Mednarodna združenja delavcev (Prva internacionala) D) Socialdemokratična stranka
A) Napovedal je, da se bo stabiliziral in trajal nedoločen čas. B) Napovedal je, da bo ustvarjal notranje nasprotja, ki bodo privedla do njegove samozunastavitve. C) Napovedal je, da bo privedel do utopične družbe. D) Napovedal je, da bo pripeljal do splošnega blagostanja.
A) Pokopališče Père Lachaise B) Zabavni dom Westminster C) Pokopališče Highgate D) Pokopališče Mount Auburn
A) Anarhizem B) Marksizem-leninizem C) Liberalizem D) Konservativizem
A) Heglove ideje in druge sodobne ideologije. B) Tehnološki napredek. C) Vojaške taktike. D) Umetnost njegove dobe.
A) Analiziral je modele gospodarske rasti. B) Osredotočal se je na okoljske probleme. C) Del je obravnaval revolucijo, državo in prehod v komunizem. D) Raziskoval je reforme v izobraževanju.
A) Pruško B) Britansko C) Rusko D) Francosko
A) 1. januar 1820 B) 25. december 1819 C) 5. maj 1818 D) 15. marec 1817
A) Bonn B) Düsseldorf C) Berlin D) Trier
A) Protestantizem B) Judaizem C) Katolištvo D) Islam
A) Klasični liberalec B) Komunist C) Konservativec D) Monarhist
A) Henriette Pressburg se je poročila z Lionom Philipsom. B) Sophie Pressburg se je poročila z Heinrichom Marxom. C) Sophie Pressburg se je poročila z Lionom Philipsom. D) Henriette Pressburg se je poročila z Gerardom Philipsom.
A) 1819 B) 1818 C) 1820 D) 1821
A) 15. marec 1826 B) 28. avgust 1824 C) 1. januar 1823 D) 25. december 1825
A) Prav B) Filozofija C) Zgodovina D) Literatura
A) Klub pesnikov B) Boruški korpus C) Kulturni klub Trier D) Gimnazija v Trierju
A) Ludwig von Westphalen B) Jenny von Westphalen C) Adolf Rutenberg D) Bruno Bauer
A) Eduard Gans B) Karl von Savigny C) Ludwig von Westphalen D) Georg Wilhelm Friedrich Hegel
A) Berlin B) Kreuznach C) Jena D) Trier
A) Karl von Savigny B) Bruno Bauer C) Ludwig Feuerbach D) Eduard Gans
A) Filozofija religije B) Metafizične predpostavke C) Zgodovinska šola prava D) Dialektična metoda
A) Archiv des Atheismus (Arhiv ateizma) B) Razlika med demokritovsko in epikurejsko filozofijo narave C) Hegelova filozofija religije D) Rheinische Zeitung
A) Rheinische Zeitung (Novice iz Renske province) B) Berliner Zeitung C) Kölnski dnevnik D) Arhiv ateizma
A) 1839 B) 1845 C) 1843 D) 1844
A) Deutsch-Französische Jahrbücher B) Vorwärts! C) Das Kapital D) Sveto družina
A) Mihail Bakunin B) Heinrich Heine C) Friedrich Engels D) Bruno Bauer
A) Sveto družina B) "Uvod k prispevku za kritiko Hegelove filozofije prava" C) "O judovskem vprašanju" D) Teze o Feuerbachu
A) Nemške države B) Anglija C) Rusija D) Francija
A) Bruselj B) Ulica Vaneau C) Berlin D) Café de la Régence
A) Das Kapital B) Ekonomska in filozofska rokopisa C) "Teze o Feuerbachu" D) Sveto družina
A) Utopični socializem B) Znanstveni socializem C) Komunizem D) Liberalizem
A) Filozofija, ki daje prednost abstraktni realnosti pred fizičnim svetom. B) Politična ekonomija, ki zanemarja razredno borbo. C) Utopični socializem, ker je nerealen. D) Hegelova dialektika, ker je preveč idealistična.
A) Anglija B) Nemčija C) Belgija D) Francija
A) Utopični socialistični B) Meščanstvo C) Anarhisti D) Mladi Hegelovci
A) 21. februar 1848 B) 1. maj 1867 C) 25. december 1859 D) 15. avgust 1871
A) Jenny von Westphalen B) Ludmilla Assing C) Helene Demuth D) Mary Burns
A) Je bil proti B) Je bil indiferenten C) Ni bil seznanjen D) Podpiral je
A) Bruxelles B) Berlin C) Pariz D) London
A) Marx je podpiral takojšen upor, medtem ko sta ga Willich/Schapper nasprotovala. B) Willich/Schapper sta zahtevala takojšen upor, kar je Marx označil kot 'avanturistično'. C) Nesoglasje glede selitve v London. D) Konflikt o vlogo buržoazije.
A) New-York Daily Tribune B) Južnoafriška revija C) The New American Cyclopedia D) Pruska revija
A) George Ripley B) Charles Dana C) Wilhelm Pieper D) Horace Greeley
A) Pet centov B) En cent C) Dva centa D) Deset centov
A) Neopredeljeno B) Prosuženjsko C) Protisuženjsko D) Podpirajo postopno odpravo suženjstva
A) Charles Dana B) Horace Greeley C) George Ripley D) Wilhelm Pieper
A) 25.000 izvodov. B) 100.000 izvodov. C) 10.000 izvodov. D) Približno 50.000 izvodov.
A) Konservativci B) Radikalci C) Avanturisti D) Reformisti
A) Prispevek k kritiki politične ekonomije B) Das Kapital C) Gražanska vojna v Franciji D) Teorije presežne vrednosti
A) Tretji zvezek B) Teorije presežne vrednosti C) Drugi zvezek D) Prvi zvezek
A) 1883 B) 1867 C) 1872 D) 1859
A) Francoski B) Ruski C) Angleški D) Nemški
A) Kritika Gotskega programa B) Grundrisse der Kritik der Politischen Ökonomie C) "Gražanska vojna v Franciji" D) Das Kapital
A) Prve skupnosti so bile manj organizirane. B) Prve skupnosti so imele večjo vitalnost. C) Ni bilo nobenih pomembnih razlik. D) Sodobne družbe so bile bolj odporne.
A) Sedem B) Tri C) Devet D) Pet
A) Monsieur Ramboz B) General C) A. Williams D) Nym
A) Moor B) Qui Qui C) Stari Nick D) Charley
A) Freddy B) Qui Qui C) Franziska D) Guido
A) Nym B) Lenchen C) Qui Qui D) Kakadou
A) Sam Shuster B) Paul Lafargue C) Friedrich Engels D) Werner Blumenberg
A) Pneumonija B) Hidradenitis suppurativa C) Problemi z jetri D) Revmatične bolečine
A) Jedi z veliko začimbami, dimljena riba, ikra, kisli kumarici. B) Celozrnate žitarice in oreščki. C) Magero meso in žitarice. D) Sveže sadje in zelenjava.
A) Revmatske bolečine B) Dolgotrajna nespečnost C) Vnetje oči D) Pljučnica
A) 14. marec 1883 B) januar 1883 C) 17. marec 1883 D) december 1881
A) 100 funtov B) 38.095 funtov C) 500 funtov D) 250 funtov
A) Eric Hobsbawm B) Wilhelm Liebknecht C) Ray Lankester D) Friedrich Engels
A) Pneumonija (pljučnica) B) Kolera C) Rinitis (vnetje sluznice nosu) D) Tuberculosis (tuberkuloza)
A) Paul Lafargue B) Jose Mesa y Leompart C) Friedrich Engels D) Wilhelm Liebknecht
A) Zoolog B) Zgodovinar C) Kemik D) Filozof
A) Novembr 1954 B) Januar 1885 C) December 1881 D) Marec 1883
A) 38.095 dolarjev B) 250.000 dolarjev C) 10 milijonov dolarjev D) 6,8 milijonov dolarjev
A) Monetarizem B) Teorija krize C) Behavioralna ekonomija D) Ekonomija ponudbe
A) Židovska dediščina B) Kitajska filozofija C) Grška filozofija D) Rimsko pravo
A) Polemike B) Metafizika C) Empirična opazovanja D) Spekulativna filozofija
A) Kot na orodje za družbene spremembe. B) Kot na ideologijo. C) Kot na temelj kritične metode. D) Kot na bistveno za razumevanje družbe.
A) Ključni ugotovitve B) Delovna sila C) Človeška narava D) Spekulativna filozofija
A) Zastoj v človeškem razvoju B) Ohranitev obstoječe ureditve C) Preobrazba človeške narave D) Izolacija od materialnih predmetov
A) Odcepljenost. B) Despotizem kapitala. C) Gattungswesen, ali vrstna bit. D) Spekulativna filozofija.
A) Ohranjanje naravnih zmožnosti. B) Duhovni razvoj posameznika. C) Abstraktno razmišljanje. D) Vplivanje na konkretne, materialne predmete.
A) V materialno 'delo'. B) Kot duhovni razvoj. C) Kot metafizično dejavnost. D) V spekulativno filozofijo.
A) Človek obstaja brez materialnih predmetov. B) Človeka definira spekulativna filozofija. C) Človek je izključno duhovno in abstraktno bitje. D) Človek je telesno, realno, senzibilno in objektivno bitje z naravnimi sposobnostmi.
A) Delovna sila B) Spekulativna filozofija C) Dušni razvoj D) Metafizična esenca
A) Anarhizem. B) Pan-slavizem. C) Socializem. D) Liberalizem.
A) Vse, razen Poljakov. B) Samo Čehi in Hrvati. C) Samo Rusi. D) Nobena; vse slavjanske države so bile revolucionarne.
A) Mao Zedong B) Vladimir Lenin C) Nelson Mandela D) Fidel Castro
A) Trotskyizem B) Leninizem C) Maoizem D) Libertarianizem
A) Dresden B) Chemnitz C) Hamburg D) Leipzig |