A) 1818 B) 1867 C) 1900 D) 1848
A) Francija B) Rusija C) Anglija D) Nemčija
A) Kapitalizem in družba B) Komunistična načela C) Das Kapital D) Komunistični manifest
A) Friedrich Engels B) Josip Stalin C) Leon Trocki D) Vladimir Lenin
A) Lumpenproletariat B) Buržoazija C) Proletariat D) Kmetje
A) Lumpenproletariat B) Buržoazija C) Proletariat D) Prekariat
A) Razredni boj B) Lažna zavest C) Dialektični materializem D) Revolucijski potencial
A) Novinar B) Učitelj C) Doktor D) Odvetnik
A) Descartes B) Kant C) Nietzsche D) Hegel
A) Moskva B) Berlin C) Pariz D) London
A) Komunizem B) Kapitalizem C) Socializem D) Merkantilizem
A) Manifest proletariata B) Das Kapital C) Komunistični manifest D) Socializem: Nova vizija
A) Socialistična utopija B) Komunistični manifest C) Kapitalistična družba D) Kritika politične ekonomije
A) Berlin B) Pariz C) Bruselj D) London
A) Komunistična liga B) Mednarodna združenja delavcev (Prva internacionala) C) Anarhistična skupina Bakunina D) Socialdemokratična stranka
A) Napovedal je, da se bo stabiliziral in trajal nedoločen čas. B) Napovedal je, da bo privedel do utopične družbe. C) Napovedal je, da bo pripeljal do splošnega blagostanja. D) Napovedal je, da bo ustvarjal notranje nasprotja, ki bodo privedla do njegove samozunastavitve.
A) Pokopališče Highgate B) Zabavni dom Westminster C) Pokopališče Père Lachaise D) Pokopališče Mount Auburn
A) Liberalizem B) Marksizem-leninizem C) Anarhizem D) Konservativizem
A) Umetnost njegove dobe. B) Heglove ideje in druge sodobne ideologije. C) Tehnološki napredek. D) Vojaške taktike.
A) Raziskoval je reforme v izobraževanju. B) Osredotočal se je na okoljske probleme. C) Analiziral je modele gospodarske rasti. D) Del je obravnaval revolucijo, državo in prehod v komunizem.
A) Francosko B) Rusko C) Pruško D) Britansko
A) 1. januar 1820 B) 5. maj 1818 C) 25. december 1819 D) 15. marec 1817
A) Bonn B) Berlin C) Düsseldorf D) Trier
A) Protestantizem B) Judaizem C) Katolištvo D) Islam
A) Monarhist B) Konservativec C) Komunist D) Klasični liberalec
A) Sophie Pressburg se je poročila z Heinrichom Marxom. B) Henriette Pressburg se je poročila z Lionom Philipsom. C) Sophie Pressburg se je poročila z Lionom Philipsom. D) Henriette Pressburg se je poročila z Gerardom Philipsom.
A) 1818 B) 1819 C) 1821 D) 1820
A) 28. avgust 1824 B) 25. december 1825 C) 1. januar 1823 D) 15. marec 1826
A) Literatura B) Filozofija C) Zgodovina D) Prav
A) Gimnazija v Trierju B) Klub pesnikov C) Kulturni klub Trier D) Boruški korpus
A) Bruno Bauer B) Adolf Rutenberg C) Ludwig von Westphalen D) Jenny von Westphalen
A) Ludwig von Westphalen B) Georg Wilhelm Friedrich Hegel C) Eduard Gans D) Karl von Savigny
A) Kreuznach B) Jena C) Berlin D) Trier
A) Ludwig Feuerbach B) Eduard Gans C) Bruno Bauer D) Karl von Savigny
A) Zgodovinska šola prava B) Metafizične predpostavke C) Filozofija religije D) Dialektična metoda
A) Hegelova filozofija religije B) Razlika med demokritovsko in epikurejsko filozofijo narave C) Rheinische Zeitung D) Archiv des Atheismus (Arhiv ateizma)
A) Arhiv ateizma B) Rheinische Zeitung (Novice iz Renske province) C) Berliner Zeitung D) Kölnski dnevnik
A) 1839 B) 1844 C) 1845 D) 1843
A) Vorwärts! B) Das Kapital C) Deutsch-Französische Jahrbücher D) Sveto družina
A) Heinrich Heine B) Bruno Bauer C) Friedrich Engels D) Mihail Bakunin
A) Teze o Feuerbachu B) Sveto družina C) "O judovskem vprašanju" D) "Uvod k prispevku za kritiko Hegelove filozofije prava"
A) Anglija B) Nemške države C) Rusija D) Francija
A) Ulica Vaneau B) Berlin C) Bruselj D) Café de la Régence
A) Ekonomska in filozofska rokopisa B) Sveto družina C) Das Kapital D) "Teze o Feuerbachu"
A) Komunizem B) Liberalizem C) Znanstveni socializem D) Utopični socializem
A) Politična ekonomija, ki zanemarja razredno borbo. B) Hegelova dialektika, ker je preveč idealistična. C) Filozofija, ki daje prednost abstraktni realnosti pred fizičnim svetom. D) Utopični socializem, ker je nerealen.
A) Nemčija B) Francija C) Belgija D) Anglija
A) Utopični socialistični B) Meščanstvo C) Anarhisti D) Mladi Hegelovci
A) 15. avgust 1871 B) 25. december 1859 C) 21. februar 1848 D) 1. maj 1867
A) Ludmilla Assing B) Mary Burns C) Helene Demuth D) Jenny von Westphalen
A) Podpiral je B) Je bil proti C) Ni bil seznanjen D) Je bil indiferenten
A) Bruxelles B) Berlin C) London D) Pariz
A) Nesoglasje glede selitve v London. B) Marx je podpiral takojšen upor, medtem ko sta ga Willich/Schapper nasprotovala. C) Konflikt o vlogo buržoazije. D) Willich/Schapper sta zahtevala takojšen upor, kar je Marx označil kot 'avanturistično'.
A) Pruska revija B) New-York Daily Tribune C) The New American Cyclopedia D) Južnoafriška revija
A) George Ripley B) Charles Dana C) Wilhelm Pieper D) Horace Greeley
A) Pet centov B) En cent C) Deset centov D) Dva centa
A) Prosuženjsko B) Neopredeljeno C) Podpirajo postopno odpravo suženjstva D) Protisuženjsko
A) Charles Dana B) Wilhelm Pieper C) George Ripley D) Horace Greeley
A) 10.000 izvodov. B) 100.000 izvodov. C) 25.000 izvodov. D) Približno 50.000 izvodov.
A) Reformisti B) Radikalci C) Konservativci D) Avanturisti
A) Teorije presežne vrednosti B) Das Kapital C) Gražanska vojna v Franciji D) Prispevek k kritiki politične ekonomije
A) Drugi zvezek B) Teorije presežne vrednosti C) Tretji zvezek D) Prvi zvezek
A) 1883 B) 1872 C) 1867 D) 1859
A) Francoski B) Nemški C) Ruski D) Angleški
A) Das Kapital B) Grundrisse der Kritik der Politischen Ökonomie C) Kritika Gotskega programa D) "Gražanska vojna v Franciji"
A) Prve skupnosti so imele večjo vitalnost. B) Prve skupnosti so bile manj organizirane. C) Sodobne družbe so bile bolj odporne. D) Ni bilo nobenih pomembnih razlik.
A) Tri B) Pet C) Devet D) Sedem
A) General B) Monsieur Ramboz C) A. Williams D) Nym
A) Charley B) Stari Nick C) Moor D) Qui Qui
A) Guido B) Franziska C) Freddy D) Qui Qui
A) Lenchen B) Qui Qui C) Kakadou D) Nym
A) Paul Lafargue B) Werner Blumenberg C) Friedrich Engels D) Sam Shuster
A) Hidradenitis suppurativa B) Revmatične bolečine C) Problemi z jetri D) Pneumonija
A) Jedi z veliko začimbami, dimljena riba, ikra, kisli kumarici. B) Sveže sadje in zelenjava. C) Magero meso in žitarice. D) Celozrnate žitarice in oreščki.
A) Dolgotrajna nespečnost B) Vnetje oči C) Revmatske bolečine D) Pljučnica
A) 17. marec 1883 B) 14. marec 1883 C) januar 1883 D) december 1881
A) 38.095 funtov B) 250 funtov C) 500 funtov D) 100 funtov
A) Friedrich Engels B) Eric Hobsbawm C) Wilhelm Liebknecht D) Ray Lankester
A) Kolera B) Pneumonija (pljučnica) C) Tuberculosis (tuberkuloza) D) Rinitis (vnetje sluznice nosu)
A) Jose Mesa y Leompart B) Friedrich Engels C) Wilhelm Liebknecht D) Paul Lafargue
A) Filozof B) Kemik C) Zoolog D) Zgodovinar
A) December 1881 B) Januar 1885 C) Novembr 1954 D) Marec 1883
A) 38.095 dolarjev B) 250.000 dolarjev C) 6,8 milijonov dolarjev D) 10 milijonov dolarjev
A) Monetarizem B) Ekonomija ponudbe C) Teorija krize D) Behavioralna ekonomija
A) Rimsko pravo B) Židovska dediščina C) Kitajska filozofija D) Grška filozofija
A) Spekulativna filozofija B) Polemike C) Metafizika D) Empirična opazovanja
A) Kot na temelj kritične metode. B) Kot na bistveno za razumevanje družbe. C) Kot na orodje za družbene spremembe. D) Kot na ideologijo.
A) Ključni ugotovitve B) Delovna sila C) Spekulativna filozofija D) Človeška narava
A) Zastoj v človeškem razvoju B) Preobrazba človeške narave C) Izolacija od materialnih predmetov D) Ohranitev obstoječe ureditve
A) Despotizem kapitala. B) Gattungswesen, ali vrstna bit. C) Odcepljenost. D) Spekulativna filozofija.
A) Vplivanje na konkretne, materialne predmete. B) Ohranjanje naravnih zmožnosti. C) Duhovni razvoj posameznika. D) Abstraktno razmišljanje.
A) V materialno 'delo'. B) Kot metafizično dejavnost. C) V spekulativno filozofijo. D) Kot duhovni razvoj.
A) Človek je telesno, realno, senzibilno in objektivno bitje z naravnimi sposobnostmi. B) Človek je izključno duhovno in abstraktno bitje. C) Človeka definira spekulativna filozofija. D) Človek obstaja brez materialnih predmetov.
A) Metafizična esenca B) Spekulativna filozofija C) Delovna sila D) Dušni razvoj
A) Liberalizem. B) Socializem. C) Pan-slavizem. D) Anarhizem.
A) Samo Čehi in Hrvati. B) Samo Rusi. C) Vse, razen Poljakov. D) Nobena; vse slavjanske države so bile revolucionarne.
A) Mao Zedong B) Nelson Mandela C) Vladimir Lenin D) Fidel Castro
A) Libertarianizem B) Leninizem C) Trotskyizem D) Maoizem
A) Leipzig B) Hamburg C) Chemnitz D) Dresden |