A) 1900 B) 1848 C) 1818 D) 1867
A) Rusija B) Francija C) Anglija D) Nemčija
A) Kapitalizem in družba B) Komunistična načela C) Das Kapital D) Komunistični manifest
A) Leon Trocki B) Friedrich Engels C) Josip Stalin D) Vladimir Lenin
A) Proletariat B) Lumpenproletariat C) Kmetje D) Buržoazija
A) Proletariat B) Buržoazija C) Prekariat D) Lumpenproletariat
A) Revolucijski potencial B) Dialektični materializem C) Lažna zavest D) Razredni boj
A) Odvetnik B) Doktor C) Novinar D) Učitelj
A) Hegel B) Descartes C) Kant D) Nietzsche
A) Berlin B) Pariz C) Moskva D) London
A) Kapitalizem B) Komunizem C) Merkantilizem D) Socializem
A) Manifest proletariata B) Das Kapital C) Socializem: Nova vizija D) Komunistični manifest
A) Kapitalistična družba B) Socialistična utopija C) Kritika politične ekonomije D) Komunistični manifest
A) London B) Bruselj C) Pariz D) Berlin
A) Mednarodna združenja delavcev (Prva internacionala) B) Anarhistična skupina Bakunina C) Komunistična liga D) Socialdemokratična stranka
A) Napovedal je, da bo pripeljal do splošnega blagostanja. B) Napovedal je, da se bo stabiliziral in trajal nedoločen čas. C) Napovedal je, da bo ustvarjal notranje nasprotja, ki bodo privedla do njegove samozunastavitve. D) Napovedal je, da bo privedel do utopične družbe.
A) Pokopališče Père Lachaise B) Zabavni dom Westminster C) Pokopališče Mount Auburn D) Pokopališče Highgate
A) Marksizem-leninizem B) Anarhizem C) Liberalizem D) Konservativizem
A) Heglove ideje in druge sodobne ideologije. B) Umetnost njegove dobe. C) Vojaške taktike. D) Tehnološki napredek.
A) Analiziral je modele gospodarske rasti. B) Raziskoval je reforme v izobraževanju. C) Del je obravnaval revolucijo, državo in prehod v komunizem. D) Osredotočal se je na okoljske probleme.
A) Pruško B) Francosko C) Rusko D) Britansko
A) 15. marec 1817 B) 5. maj 1818 C) 1. januar 1820 D) 25. december 1819
A) Trier B) Berlin C) Bonn D) Düsseldorf
A) Islam B) Protestantizem C) Katolištvo D) Judaizem
A) Konservativec B) Monarhist C) Klasični liberalec D) Komunist
A) Henriette Pressburg se je poročila z Lionom Philipsom. B) Sophie Pressburg se je poročila z Lionom Philipsom. C) Sophie Pressburg se je poročila z Heinrichom Marxom. D) Henriette Pressburg se je poročila z Gerardom Philipsom.
A) 1818 B) 1820 C) 1821 D) 1819
A) 15. marec 1826 B) 1. januar 1823 C) 28. avgust 1824 D) 25. december 1825
A) Zgodovina B) Prav C) Literatura D) Filozofija
A) Kulturni klub Trier B) Klub pesnikov C) Boruški korpus D) Gimnazija v Trierju
A) Ludwig von Westphalen B) Jenny von Westphalen C) Adolf Rutenberg D) Bruno Bauer
A) Eduard Gans B) Ludwig von Westphalen C) Georg Wilhelm Friedrich Hegel D) Karl von Savigny
A) Trier B) Kreuznach C) Berlin D) Jena
A) Eduard Gans B) Ludwig Feuerbach C) Karl von Savigny D) Bruno Bauer
A) Filozofija religije B) Dialektična metoda C) Metafizične predpostavke D) Zgodovinska šola prava
A) Hegelova filozofija religije B) Razlika med demokritovsko in epikurejsko filozofijo narave C) Rheinische Zeitung D) Archiv des Atheismus (Arhiv ateizma)
A) Rheinische Zeitung (Novice iz Renske province) B) Kölnski dnevnik C) Arhiv ateizma D) Berliner Zeitung
A) 1845 B) 1844 C) 1843 D) 1839
A) Das Kapital B) Sveto družina C) Vorwärts! D) Deutsch-Französische Jahrbücher
A) Friedrich Engels B) Bruno Bauer C) Heinrich Heine D) Mihail Bakunin
A) "Uvod k prispevku za kritiko Hegelove filozofije prava" B) Sveto družina C) "O judovskem vprašanju" D) Teze o Feuerbachu
A) Rusija B) Francija C) Anglija D) Nemške države
A) Berlin B) Café de la Régence C) Bruselj D) Ulica Vaneau
A) "Teze o Feuerbachu" B) Sveto družina C) Ekonomska in filozofska rokopisa D) Das Kapital
A) Utopični socializem B) Komunizem C) Liberalizem D) Znanstveni socializem
A) Politična ekonomija, ki zanemarja razredno borbo. B) Filozofija, ki daje prednost abstraktni realnosti pred fizičnim svetom. C) Hegelova dialektika, ker je preveč idealistična. D) Utopični socializem, ker je nerealen.
A) Belgija B) Anglija C) Francija D) Nemčija
A) Mladi Hegelovci B) Anarhisti C) Utopični socialistični D) Meščanstvo
A) 15. avgust 1871 B) 21. februar 1848 C) 25. december 1859 D) 1. maj 1867
A) Mary Burns B) Jenny von Westphalen C) Helene Demuth D) Ludmilla Assing
A) Ni bil seznanjen B) Podpiral je C) Je bil indiferenten D) Je bil proti
A) London B) Pariz C) Berlin D) Bruxelles
A) Konflikt o vlogo buržoazije. B) Nesoglasje glede selitve v London. C) Marx je podpiral takojšen upor, medtem ko sta ga Willich/Schapper nasprotovala. D) Willich/Schapper sta zahtevala takojšen upor, kar je Marx označil kot 'avanturistično'.
A) Pruska revija B) The New American Cyclopedia C) New-York Daily Tribune D) Južnoafriška revija
A) Wilhelm Pieper B) George Ripley C) Charles Dana D) Horace Greeley
A) Dva centa B) En cent C) Deset centov D) Pet centov
A) Protisuženjsko B) Neopredeljeno C) Prosuženjsko D) Podpirajo postopno odpravo suženjstva
A) Wilhelm Pieper B) Horace Greeley C) George Ripley D) Charles Dana
A) Približno 50.000 izvodov. B) 25.000 izvodov. C) 10.000 izvodov. D) 100.000 izvodov.
A) Radikalci B) Konservativci C) Reformisti D) Avanturisti
A) Gražanska vojna v Franciji B) Das Kapital C) Prispevek k kritiki politične ekonomije D) Teorije presežne vrednosti
A) Tretji zvezek B) Prvi zvezek C) Drugi zvezek D) Teorije presežne vrednosti
A) 1867 B) 1872 C) 1859 D) 1883
A) Nemški B) Francoski C) Angleški D) Ruski
A) "Gražanska vojna v Franciji" B) Kritika Gotskega programa C) Grundrisse der Kritik der Politischen Ökonomie D) Das Kapital
A) Prve skupnosti so bile manj organizirane. B) Sodobne družbe so bile bolj odporne. C) Ni bilo nobenih pomembnih razlik. D) Prve skupnosti so imele večjo vitalnost.
A) Tri B) Sedem C) Pet D) Devet
A) A. Williams B) Nym C) General D) Monsieur Ramboz
A) Qui Qui B) Stari Nick C) Moor D) Charley
A) Freddy B) Guido C) Franziska D) Qui Qui
A) Qui Qui B) Kakadou C) Nym D) Lenchen
A) Werner Blumenberg B) Sam Shuster C) Friedrich Engels D) Paul Lafargue
A) Problemi z jetri B) Hidradenitis suppurativa C) Revmatične bolečine D) Pneumonija
A) Magero meso in žitarice. B) Jedi z veliko začimbami, dimljena riba, ikra, kisli kumarici. C) Celozrnate žitarice in oreščki. D) Sveže sadje in zelenjava.
A) Pljučnica B) Revmatske bolečine C) Vnetje oči D) Dolgotrajna nespečnost
A) december 1881 B) 14. marec 1883 C) 17. marec 1883 D) januar 1883
A) 250 funtov B) 38.095 funtov C) 500 funtov D) 100 funtov
A) Eric Hobsbawm B) Ray Lankester C) Wilhelm Liebknecht D) Friedrich Engels
A) Rinitis (vnetje sluznice nosu) B) Pneumonija (pljučnica) C) Tuberculosis (tuberkuloza) D) Kolera
A) Wilhelm Liebknecht B) Jose Mesa y Leompart C) Paul Lafargue D) Friedrich Engels
A) Zgodovinar B) Zoolog C) Filozof D) Kemik
A) Marec 1883 B) Januar 1885 C) Novembr 1954 D) December 1881
A) 6,8 milijonov dolarjev B) 38.095 dolarjev C) 250.000 dolarjev D) 10 milijonov dolarjev
A) Monetarizem B) Teorija krize C) Behavioralna ekonomija D) Ekonomija ponudbe
A) Grška filozofija B) Židovska dediščina C) Rimsko pravo D) Kitajska filozofija
A) Polemike B) Empirična opazovanja C) Spekulativna filozofija D) Metafizika
A) Kot na orodje za družbene spremembe. B) Kot na ideologijo. C) Kot na temelj kritične metode. D) Kot na bistveno za razumevanje družbe.
A) Človeška narava B) Spekulativna filozofija C) Ključni ugotovitve D) Delovna sila
A) Ohranitev obstoječe ureditve B) Izolacija od materialnih predmetov C) Zastoj v človeškem razvoju D) Preobrazba človeške narave
A) Odcepljenost. B) Gattungswesen, ali vrstna bit. C) Spekulativna filozofija. D) Despotizem kapitala.
A) Duhovni razvoj posameznika. B) Ohranjanje naravnih zmožnosti. C) Abstraktno razmišljanje. D) Vplivanje na konkretne, materialne predmete.
A) V materialno 'delo'. B) Kot duhovni razvoj. C) V spekulativno filozofijo. D) Kot metafizično dejavnost.
A) Človek je izključno duhovno in abstraktno bitje. B) Človeka definira spekulativna filozofija. C) Človek obstaja brez materialnih predmetov. D) Človek je telesno, realno, senzibilno in objektivno bitje z naravnimi sposobnostmi.
A) Metafizična esenca B) Delovna sila C) Spekulativna filozofija D) Dušni razvoj
A) Liberalizem. B) Anarhizem. C) Pan-slavizem. D) Socializem.
A) Samo Rusi. B) Nobena; vse slavjanske države so bile revolucionarne. C) Samo Čehi in Hrvati. D) Vse, razen Poljakov.
A) Fidel Castro B) Nelson Mandela C) Mao Zedong D) Vladimir Lenin
A) Trotskyizem B) Libertarianizem C) Leninizem D) Maoizem
A) Dresden B) Chemnitz C) Leipzig D) Hamburg |