A) 1867 B) 1900 C) 1818 D) 1848
A) Anglija B) Rusija C) Nemčija D) Francija
A) Komunistična načela B) Kapitalizem in družba C) Das Kapital D) Komunistični manifest
A) Vladimir Lenin B) Friedrich Engels C) Leon Trocki D) Josip Stalin
A) Proletariat B) Kmetje C) Buržoazija D) Lumpenproletariat
A) Proletariat B) Lumpenproletariat C) Buržoazija D) Prekariat
A) Razredni boj B) Revolucijski potencial C) Dialektični materializem D) Lažna zavest
A) Novinar B) Doktor C) Odvetnik D) Učitelj
A) Descartes B) Kant C) Nietzsche D) Hegel
A) London B) Berlin C) Moskva D) Pariz
A) Merkantilizem B) Socializem C) Kapitalizem D) Komunizem
A) Manifest proletariata B) Das Kapital C) Komunistični manifest D) Socializem: Nova vizija
A) Kritika politične ekonomije B) Socialistična utopija C) Komunistični manifest D) Kapitalistična družba
A) London B) Pariz C) Bruselj D) Berlin
A) Mednarodna združenja delavcev (Prva internacionala) B) Socialdemokratična stranka C) Komunistična liga D) Anarhistična skupina Bakunina
A) Napovedal je, da bo ustvarjal notranje nasprotja, ki bodo privedla do njegove samozunastavitve. B) Napovedal je, da bo privedel do utopične družbe. C) Napovedal je, da se bo stabiliziral in trajal nedoločen čas. D) Napovedal je, da bo pripeljal do splošnega blagostanja.
A) Pokopališče Mount Auburn B) Pokopališče Père Lachaise C) Pokopališče Highgate D) Zabavni dom Westminster
A) Anarhizem B) Konservativizem C) Liberalizem D) Marksizem-leninizem
A) Vojaške taktike. B) Umetnost njegove dobe. C) Tehnološki napredek. D) Heglove ideje in druge sodobne ideologije.
A) Raziskoval je reforme v izobraževanju. B) Osredotočal se je na okoljske probleme. C) Analiziral je modele gospodarske rasti. D) Del je obravnaval revolucijo, državo in prehod v komunizem.
A) Rusko B) Britansko C) Pruško D) Francosko
A) 5. maj 1818 B) 15. marec 1817 C) 1. januar 1820 D) 25. december 1819
A) Bonn B) Berlin C) Trier D) Düsseldorf
A) Judaizem B) Katolištvo C) Islam D) Protestantizem
A) Konservativec B) Komunist C) Klasični liberalec D) Monarhist
A) Sophie Pressburg se je poročila z Heinrichom Marxom. B) Sophie Pressburg se je poročila z Lionom Philipsom. C) Henriette Pressburg se je poročila z Gerardom Philipsom. D) Henriette Pressburg se je poročila z Lionom Philipsom.
A) 1821 B) 1819 C) 1818 D) 1820
A) 25. december 1825 B) 1. januar 1823 C) 15. marec 1826 D) 28. avgust 1824
A) Filozofija B) Literatura C) Prav D) Zgodovina
A) Boruški korpus B) Kulturni klub Trier C) Gimnazija v Trierju D) Klub pesnikov
A) Bruno Bauer B) Adolf Rutenberg C) Jenny von Westphalen D) Ludwig von Westphalen
A) Karl von Savigny B) Ludwig von Westphalen C) Eduard Gans D) Georg Wilhelm Friedrich Hegel
A) Berlin B) Jena C) Kreuznach D) Trier
A) Karl von Savigny B) Bruno Bauer C) Ludwig Feuerbach D) Eduard Gans
A) Filozofija religije B) Dialektična metoda C) Metafizične predpostavke D) Zgodovinska šola prava
A) Hegelova filozofija religije B) Rheinische Zeitung C) Archiv des Atheismus (Arhiv ateizma) D) Razlika med demokritovsko in epikurejsko filozofijo narave
A) Arhiv ateizma B) Kölnski dnevnik C) Rheinische Zeitung (Novice iz Renske province) D) Berliner Zeitung
A) 1845 B) 1844 C) 1839 D) 1843
A) Sveto družina B) Das Kapital C) Deutsch-Französische Jahrbücher D) Vorwärts!
A) Heinrich Heine B) Mihail Bakunin C) Friedrich Engels D) Bruno Bauer
A) Sveto družina B) "Uvod k prispevku za kritiko Hegelove filozofije prava" C) Teze o Feuerbachu D) "O judovskem vprašanju"
A) Anglija B) Francija C) Nemške države D) Rusija
A) Café de la Régence B) Berlin C) Ulica Vaneau D) Bruselj
A) Ekonomska in filozofska rokopisa B) Das Kapital C) "Teze o Feuerbachu" D) Sveto družina
A) Znanstveni socializem B) Komunizem C) Liberalizem D) Utopični socializem
A) Utopični socializem, ker je nerealen. B) Filozofija, ki daje prednost abstraktni realnosti pred fizičnim svetom. C) Hegelova dialektika, ker je preveč idealistična. D) Politična ekonomija, ki zanemarja razredno borbo.
A) Nemčija B) Belgija C) Francija D) Anglija
A) Utopični socialistični B) Meščanstvo C) Mladi Hegelovci D) Anarhisti
A) 25. december 1859 B) 15. avgust 1871 C) 21. februar 1848 D) 1. maj 1867
A) Mary Burns B) Helene Demuth C) Ludmilla Assing D) Jenny von Westphalen
A) Je bil indiferenten B) Podpiral je C) Je bil proti D) Ni bil seznanjen
A) London B) Pariz C) Berlin D) Bruxelles
A) Konflikt o vlogo buržoazije. B) Marx je podpiral takojšen upor, medtem ko sta ga Willich/Schapper nasprotovala. C) Nesoglasje glede selitve v London. D) Willich/Schapper sta zahtevala takojšen upor, kar je Marx označil kot 'avanturistično'.
A) Pruska revija B) New-York Daily Tribune C) Južnoafriška revija D) The New American Cyclopedia
A) Wilhelm Pieper B) Horace Greeley C) Charles Dana D) George Ripley
A) En cent B) Dva centa C) Pet centov D) Deset centov
A) Protisuženjsko B) Neopredeljeno C) Prosuženjsko D) Podpirajo postopno odpravo suženjstva
A) Wilhelm Pieper B) George Ripley C) Horace Greeley D) Charles Dana
A) 25.000 izvodov. B) 100.000 izvodov. C) Približno 50.000 izvodov. D) 10.000 izvodov.
A) Reformisti B) Avanturisti C) Radikalci D) Konservativci
A) Das Kapital B) Prispevek k kritiki politične ekonomije C) Teorije presežne vrednosti D) Gražanska vojna v Franciji
A) Tretji zvezek B) Drugi zvezek C) Prvi zvezek D) Teorije presežne vrednosti
A) 1859 B) 1867 C) 1883 D) 1872
A) Nemški B) Angleški C) Francoski D) Ruski
A) Kritika Gotskega programa B) Das Kapital C) Grundrisse der Kritik der Politischen Ökonomie D) "Gražanska vojna v Franciji"
A) Ni bilo nobenih pomembnih razlik. B) Prve skupnosti so bile manj organizirane. C) Prve skupnosti so imele večjo vitalnost. D) Sodobne družbe so bile bolj odporne.
A) Devet B) Sedem C) Tri D) Pet
A) A. Williams B) Monsieur Ramboz C) General D) Nym
A) Moor B) Stari Nick C) Qui Qui D) Charley
A) Guido B) Qui Qui C) Freddy D) Franziska
A) Nym B) Qui Qui C) Lenchen D) Kakadou
A) Sam Shuster B) Paul Lafargue C) Friedrich Engels D) Werner Blumenberg
A) Hidradenitis suppurativa B) Revmatične bolečine C) Problemi z jetri D) Pneumonija
A) Celozrnate žitarice in oreščki. B) Magero meso in žitarice. C) Sveže sadje in zelenjava. D) Jedi z veliko začimbami, dimljena riba, ikra, kisli kumarici.
A) Pljučnica B) Revmatske bolečine C) Vnetje oči D) Dolgotrajna nespečnost
A) 17. marec 1883 B) januar 1883 C) 14. marec 1883 D) december 1881
A) 500 funtov B) 100 funtov C) 250 funtov D) 38.095 funtov
A) Ray Lankester B) Friedrich Engels C) Eric Hobsbawm D) Wilhelm Liebknecht
A) Tuberculosis (tuberkuloza) B) Pneumonija (pljučnica) C) Rinitis (vnetje sluznice nosu) D) Kolera
A) Friedrich Engels B) Paul Lafargue C) Jose Mesa y Leompart D) Wilhelm Liebknecht
A) Zoolog B) Zgodovinar C) Kemik D) Filozof
A) December 1881 B) Marec 1883 C) Novembr 1954 D) Januar 1885
A) 6,8 milijonov dolarjev B) 250.000 dolarjev C) 10 milijonov dolarjev D) 38.095 dolarjev
A) Teorija krize B) Ekonomija ponudbe C) Monetarizem D) Behavioralna ekonomija
A) Židovska dediščina B) Grška filozofija C) Rimsko pravo D) Kitajska filozofija
A) Polemike B) Spekulativna filozofija C) Metafizika D) Empirična opazovanja
A) Kot na bistveno za razumevanje družbe. B) Kot na ideologijo. C) Kot na temelj kritične metode. D) Kot na orodje za družbene spremembe.
A) Delovna sila B) Ključni ugotovitve C) Človeška narava D) Spekulativna filozofija
A) Izolacija od materialnih predmetov B) Ohranitev obstoječe ureditve C) Zastoj v človeškem razvoju D) Preobrazba človeške narave
A) Despotizem kapitala. B) Gattungswesen, ali vrstna bit. C) Spekulativna filozofija. D) Odcepljenost.
A) Abstraktno razmišljanje. B) Vplivanje na konkretne, materialne predmete. C) Ohranjanje naravnih zmožnosti. D) Duhovni razvoj posameznika.
A) Kot metafizično dejavnost. B) V materialno 'delo'. C) V spekulativno filozofijo. D) Kot duhovni razvoj.
A) Človek je izključno duhovno in abstraktno bitje. B) Človeka definira spekulativna filozofija. C) Človek je telesno, realno, senzibilno in objektivno bitje z naravnimi sposobnostmi. D) Človek obstaja brez materialnih predmetov.
A) Delovna sila B) Dušni razvoj C) Spekulativna filozofija D) Metafizična esenca
A) Anarhizem. B) Socializem. C) Liberalizem. D) Pan-slavizem.
A) Samo Rusi. B) Samo Čehi in Hrvati. C) Vse, razen Poljakov. D) Nobena; vse slavjanske države so bile revolucionarne.
A) Nelson Mandela B) Fidel Castro C) Mao Zedong D) Vladimir Lenin
A) Libertarianizem B) Trotskyizem C) Maoizem D) Leninizem
A) Hamburg B) Chemnitz C) Leipzig D) Dresden |