A) Jupiter B) Mars C) Venera D) Merkur
A) Saturn B) Neptun C) Jupiter D) Mars
A) Venera B) Merkur C) Zemlja D) Mars
A) Mars B) Merkur C) Zemlja D) Venera
A) Uran B) Neptun C) Saturn D) Jupiter
A) Mauna Loa (Zemlja) B) Etna (Zemlja) C) Mount Everest (Zemlja) D) Olympus Mons (Mars)
A) Io B) Ganimed C) Callisto D) Titan
A) Makemake B) Haumea C) Eris D) Pluton
A) Uran B) Pluton C) Saturn D) Neptun
A) Merkur B) Mars C) Zemlja D) Venera
A) Apollo 11 B) Cassini C) Voyager 1 D) Nova obzorja
A) Marsov znanstveni laboratorij B) Mars Pathfinder C) Marsova odisejada D) Mars Express
A) Apollo 11 B) Cassini C) Nova obzorja D) Voyager 1
A) Juno B) Pallas C) Vesta D) Ceres
A) Uran B) Neptun C) Saturn D) Jupiter
A) Šest B) Osem C) Dva D) Štirje
A) 99,86% B) 90% C) 50% D) 75%
A) Plini B) Ledene planete C) Zemljine planete D) Planeti pritlikavcev
A) Kuiperjev pas B) Pas asteroidov C) Razpršeni disk D) Oortova oblačka
A) Wolf 359 B) Alfa Kentavra A C) Proxima Centauri D) Zvezda Barnard
A) Eris B) Orcus C) Ceres D) Pluton
A) Heliozauna B) Astronomska enota C) Razpršeni disk D) Kuiperjev pas
A) Kometi B) Asteroidi C) Planeti pritlikavci D) Lune (meseči)
A) Lokalni oblak B) Oortov oblak C) Kuiperjev pas D) Razpršeni disk
A) 5 astronomskih enot B) 30 astronomskih enot C) 200 astronomskih enot D) 70–90 astronomskih enot
A) Lune B) Planeti palčkov C) Kometi D) Astridi
A) Kot skupino nebesnih teles, povezanih s gravitacijo Zemlje. B) Samo kot Sonce in njegovih osem planetov. C) Kot zbirko zvezd in galaksij. D) Kot planetarni sistem, ki vključuje Sonce in vse objekte, ki okrog njega krožijo.
A) Bodisi sam sončni sistem, bodisi kateri koli planetarni sistem, ki mu je podoben. B) Samo Sonce in njegovo neposredno okolje. C) Določena vrsta zvezde. D) Samo sistemi izven naše galaksije.
A) Mednarodna astronomska zveza. B) Svetovna zdravstvena organizacija. C) Evropska vesoljska agencija. D) NASA (Ameriška agencija za vesolje).
A) Elektromagnetizem. B) Jedrske sile. C) Magnetna polja. D) Gravitacija.
A) Osem. B) Sedem. C) Devet. D) Deset.
A) Vsaka skupina planetov brez centralne zvezde. B) Zbirka galaksij. C) Sistem, ki vključuje zvezdo in vse predmete, ki okrog nje krožijo. D) Le sistemi, ki imajo več kot osem planetov.
A) Vsi imajo atmosfere, podobne Zemljini. B) Vsi so sestavljeni iz plina. C) Povezani so s Soncem z gravitacijo in krožijo okoli njega. D) Ne interagirajo med seboj.
A) Črna luknja B) Bela pritlikava C) Rdeči velikan D) Protozvezdni disk
A) Delitev B) Akrecija C) Sublimacija D) Kondenzacija
A) Črta saže B) Terminatorjeva meja C) Meja zmrzali D) Heliosfera
A) Terminatorjeva meja B) Helioza C) Meja zmrzli (zmrzovalna meja) D) Meja saj
A) Protoplanetarni disk B) Črna luknja C) Heliosfera D) Rdeči velikan
A) 5 milijard let. B) 15 milijard let. C) Okoli 2 milijardi let. D) Približno 10 milijard let.
A) Petkratna razdalja Zemlje od Sonca B) Tri- ali štirikratna razdalja Zemlje od Sonca C) Desettrokratna razdalja Zemlje od Sonca D) Enakokratna razdalja Zemlje od Sonca
A) Eliptična orbita B) Progradno gibanje C) Retrogradno gibanje D) Sinhroni rotacija
A) Po smeri urne kazalci (smerno). B) Radijalno navzven. C) Naključno. D) Proti nasprotni strani urne kazalci (protismerno).
A) Komet Hyakutake B) Komet Enke C) Komet Halley D) Komet Hale-Bopp
A) Perihélij B) Eklipsa (ekliptična ravnina) C) Vočelo D) Apehélij
A) Orbitalna ravnina B) Ekvatorialna ravnina C) Galaktična ravnina D) Eklptika
A) Manj kot 0,002 % B) Približno 10 % C) Približno 1 % D) Več kot 5 %
A) Sinhrono vrtenje B) Elipsno vrtenje C) Vrtanje nazaj D) Vrtanje naprej
A) 44.000 milj B) 71.000 km C) 400.000 milj D) 700.000 km
A) 5,2 AU B) 0,0047 AU C) 30 AU D) Informacija ni navedena v besedilu.
A) Titius-Bodejev zakon B) Keplerjevi zakoni gibanja planetov C) Newtonov zakon splošne gravitacije D) Hubblov zakon
A) 100 metrov B) 40 km (25 milj) C) 110 metrov D) 912 km (567 milj)
A) Proxima Centauri. B) Arena Avicii, ki je dolga 110 metrov in se nahaja v Stockholmu. C) 7,5-metrska sfera na letališču Stockholm Arlanda. D) 10-centimetrska sfera v mestu Luleå.
A) 912 km (567 milj) B) 110 metrov C) 40 km (25 milj) D) 100 metrov
A) Sezonsko B) V zelo dolgih časovnih obdobjih C) Dnevno D) Takoj
A) 4% B) 37% C) 59% D) 25%
A) Podoben B) Neurejen C) Urejen D) Mešan
A) O B) G2 C) K D) M
A) Plini B) Kovine C) Jedra D) Izotopi
A) Manjša masa B) Višja vsebnost kovin C) Pomanjkanje magnetnega polja D) Nižja temperatura
A) Sončna megla B) Astronomski halo C) Medplanetarna sredina D) Kosmični oblak prahu
A) Lukovita oblika sončne izbruha B) Astrofizični jet C) Listič toka v heliosferi D) Magnetna zanka
A) Ogljikov dioksid B) Metan in amonijak C) Dušik in kisik D) Vodik in helij
A) Erozija zaradi sončnega vetra B) Samo vulkanske izbruhe C) Premikanje tektonskih plošč D) Nastanek udarnih kraterjev
A) Deimos B) Nobena, obe krožita v enakih oddalčenostih. C) Fobos D) Obe sta na enaki razdalji.
A) Regolit delno prekriva udarne kraterje. B) Deimos nima nobenih kra terjev. C) Ima gosto atmosfero, ki omili nepravilnosti na površini. D) Vulkanizem zapolnjuje kraterje.
A) Asteroidi, ki se približujejo Zemlji B) Asteroidi, ki prečkajo orbito Merkura C) Asteroidi, ki prečkajo orbito Venere D) Asteroidi, ki prečkajo orbito Marsa
A) 26.182 B) 37.000 C) 2809 D) 362
A) 594913 ꞌAylóꞌchaxnim B) Pallas C) Vesta D) Ceres
A) Vesta B) Ceres C) Pallas D) Hilda
A) Resonanca 3:2 B) Resonanca 1:1 C) Resonanca 5:2 D) Resonanca 2:1
A) Kriotektonska aktivnost B) Nastanek udarnih kraterjev C) Premikanje tektonskih plošč D) Izbruhi z lavo
A) 37.000 B) 2809 C) 362 D) 26.182
A) Bazaltni in metamorfni materiali B) Silikati C) Kovinski minerali D) Minerali, ki vsebujejo ogljik
A) Encelad. B) Titan. C) Rea. D) Iapet.
A) 293. B) 16. C) 115. D) 29.
A) Galilejske Lune. B) Trojski sateliti. C) Neredni sateliti. D) Redni sateliti.
A) 2060 Chiron B) Haumea C) Pluton D) 10199 Chariklo
A) Območje za Neptunom B) Oortovo oblak C) Heliosfera D) Notranji del Osončja
A) Plutini B) Cubewani C) Objekti razpršene diskovne regije D) Objekti Oortove oblači
A) Haumea B) Pluton C) Eris D) Makemake
A) Makemake B) Haumea C) Orcus D) Pluton
A) Manjši nagib, 17 stopinj. B) Zelo večji nagib, 29 stopinj. C) Enak kot pri Plutu, 17 stopinj. D) Nagibnost 10 stopinj.
A) Quaoar B) Haumea C) Orcus D) Makemake
A) Eris B) Sedna C) Gonggong D) Leleākūhonua
A) Hyperion B) Neptun II C) Planet X D) Planet devet
A) Meteoriti B) Kometi s kratkimi obhodnimi potmi C) Kometi z dolgimi obhodnimi potmi D) Asteroidi
A) Tlak sevanja B) Sončni veter C) Magnetno polje D) Galaktična privlačna sila
A) Delci prahu B) Komete C) Asteroidi D) Meteoriti
A) Sateliti, ki ponovno vstopajo v Zemljino atmosfero. B) Zvezde, ki eksplodirajo. C) Planeti, ki se približujejo drug drugemu. D) Meteoroidi, ki vstopajo v atmosfero.
A) Oortovo oblačno telo B) Kuiperjev pas C) Pas asteroidov D) Zunaj Sončevega sistema
A) Meteoristični tok B) Pas asteroidov C) Komata D) Zodiakalna svetloba
A) Rep kome B) Polarni sijaj C) Meteorski roj D) Zodiakalna svetloba
A) Meteorski pljus B) Kosmični oblak praši C) Zodiakalna svetloba D) Rep komete
A) Je gosto poseljeno z asteroidi. B) Je skoraj nepreiskano. C) Na njem je veliko kometov. D) Zaradi njega velja močan gravitacijski vpliv.
A) Hale-Boppovo jato B) Halleyjeva družina C) Enckova skupina D) Kreutzovi kometi, ki prečkajo Sonce
A) Heliopavza B) Terminačni šok C) Šok val D) Heliosfera
A) Heliosfera B) Meja heliosfere C) Šokovna meja konca heliosfere D) Šokovna val pri vstopu
A) Krogla B) Oval C) Kocka D) Rep kome
A) Zemljepisni planet B) Potencialno primeren za življenje C) Plinasti planet D) Ledeni planet |