A) Merkur B) Venera C) Jupiter D) Mars
A) Neptun B) Mars C) Saturn D) Jupiter
A) Venera B) Zemlja C) Merkur D) Mars
A) Merkur B) Mars C) Venera D) Zemlja
A) Neptun B) Uran C) Saturn D) Jupiter
A) Mount Everest (Zemlja) B) Olympus Mons (Mars) C) Etna (Zemlja) D) Mauna Loa (Zemlja)
A) Ganimed B) Callisto C) Io D) Titan
A) Eris B) Haumea C) Makemake D) Pluton
A) Pluton B) Saturn C) Uran D) Neptun
A) Merkur B) Zemlja C) Mars D) Venera
A) Voyager 1 B) Apollo 11 C) Nova obzorja D) Cassini
A) Marsov znanstveni laboratorij B) Marsova odisejada C) Mars Pathfinder D) Mars Express
A) Voyager 1 B) Cassini C) Nova obzorja D) Apollo 11
A) Juno B) Pallas C) Ceres D) Vesta
A) Uran B) Jupiter C) Saturn D) Neptun
A) Osem B) Dva C) Šest D) Štirje
A) 75% B) 99,86% C) 50% D) 90%
A) Planeti pritlikavcev B) Ledene planete C) Zemljine planete D) Plini
A) Oortova oblačka B) Pas asteroidov C) Razpršeni disk D) Kuiperjev pas
A) Wolf 359 B) Alfa Kentavra A C) Zvezda Barnard D) Proxima Centauri
A) Pluton B) Eris C) Ceres D) Orcus
A) Astronomska enota B) Kuiperjev pas C) Heliozauna D) Razpršeni disk
A) Kometi B) Lune (meseči) C) Asteroidi D) Planeti pritlikavci
A) Razpršeni disk B) Kuiperjev pas C) Oortov oblak D) Lokalni oblak
A) 200 astronomskih enot B) 30 astronomskih enot C) 70–90 astronomskih enot D) 5 astronomskih enot
A) Lune B) Kometi C) Astridi D) Planeti palčkov
A) Kot skupino nebesnih teles, povezanih s gravitacijo Zemlje. B) Samo kot Sonce in njegovih osem planetov. C) Kot zbirko zvezd in galaksij. D) Kot planetarni sistem, ki vključuje Sonce in vse objekte, ki okrog njega krožijo.
A) Določena vrsta zvezde. B) Samo Sonce in njegovo neposredno okolje. C) Bodisi sam sončni sistem, bodisi kateri koli planetarni sistem, ki mu je podoben. D) Samo sistemi izven naše galaksije.
A) NASA (Ameriška agencija za vesolje). B) Evropska vesoljska agencija. C) Svetovna zdravstvena organizacija. D) Mednarodna astronomska zveza.
A) Elektromagnetizem. B) Magnetna polja. C) Gravitacija. D) Jedrske sile.
A) Devet. B) Sedem. C) Deset. D) Osem.
A) Vsaka skupina planetov brez centralne zvezde. B) Zbirka galaksij. C) Sistem, ki vključuje zvezdo in vse predmete, ki okrog nje krožijo. D) Le sistemi, ki imajo več kot osem planetov.
A) Povezani so s Soncem z gravitacijo in krožijo okoli njega. B) Vsi so sestavljeni iz plina. C) Ne interagirajo med seboj. D) Vsi imajo atmosfere, podobne Zemljini.
A) Protozvezdni disk B) Črna luknja C) Bela pritlikava D) Rdeči velikan
A) Kondenzacija B) Sublimacija C) Delitev D) Akrecija
A) Črta saže B) Heliosfera C) Terminatorjeva meja D) Meja zmrzali
A) Meja saj B) Terminatorjeva meja C) Helioza D) Meja zmrzli (zmrzovalna meja)
A) Heliosfera B) Rdeči velikan C) Protoplanetarni disk D) Črna luknja
A) 15 milijard let. B) Približno 10 milijard let. C) 5 milijard let. D) Okoli 2 milijardi let.
A) Enakokratna razdalja Zemlje od Sonca B) Tri- ali štirikratna razdalja Zemlje od Sonca C) Petkratna razdalja Zemlje od Sonca D) Desettrokratna razdalja Zemlje od Sonca
A) Eliptična orbita B) Retrogradno gibanje C) Progradno gibanje D) Sinhroni rotacija
A) Proti nasprotni strani urne kazalci (protismerno). B) Naključno. C) Po smeri urne kazalci (smerno). D) Radijalno navzven.
A) Komet Enke B) Komet Halley C) Komet Hyakutake D) Komet Hale-Bopp
A) Perihélij B) Vočelo C) Eklipsa (ekliptična ravnina) D) Apehélij
A) Eklptika B) Orbitalna ravnina C) Galaktična ravnina D) Ekvatorialna ravnina
A) Manj kot 0,002 % B) Približno 10 % C) Približno 1 % D) Več kot 5 %
A) Vrtanje naprej B) Elipsno vrtenje C) Vrtanje nazaj D) Sinhrono vrtenje
A) 71.000 km B) 700.000 km C) 44.000 milj D) 400.000 milj
A) 30 AU B) 0,0047 AU C) Informacija ni navedena v besedilu. D) 5,2 AU
A) Newtonov zakon splošne gravitacije B) Titius-Bodejev zakon C) Hubblov zakon D) Keplerjevi zakoni gibanja planetov
A) 110 metrov B) 912 km (567 milj) C) 100 metrov D) 40 km (25 milj)
A) Arena Avicii, ki je dolga 110 metrov in se nahaja v Stockholmu. B) 7,5-metrska sfera na letališču Stockholm Arlanda. C) Proxima Centauri. D) 10-centimetrska sfera v mestu Luleå.
A) 40 km (25 milj) B) 100 metrov C) 110 metrov D) 912 km (567 milj)
A) Takoj B) Sezonsko C) V zelo dolgih časovnih obdobjih D) Dnevno
A) 59% B) 4% C) 25% D) 37%
A) Podoben B) Urejen C) Mešan D) Neurejen
A) O B) K C) G2 D) M
A) Jedra B) Kovine C) Izotopi D) Plini
A) Manjša masa B) Višja vsebnost kovin C) Pomanjkanje magnetnega polja D) Nižja temperatura
A) Sončna megla B) Kosmični oblak prahu C) Medplanetarna sredina D) Astronomski halo
A) Lukovita oblika sončne izbruha B) Magnetna zanka C) Listič toka v heliosferi D) Astrofizični jet
A) Ogljikov dioksid B) Vodik in helij C) Dušik in kisik D) Metan in amonijak
A) Nastanek udarnih kraterjev B) Erozija zaradi sončnega vetra C) Premikanje tektonskih plošč D) Samo vulkanske izbruhe
A) Obe sta na enaki razdalji. B) Nobena, obe krožita v enakih oddalčenostih. C) Fobos D) Deimos
A) Vulkanizem zapolnjuje kraterje. B) Regolit delno prekriva udarne kraterje. C) Ima gosto atmosfero, ki omili nepravilnosti na površini. D) Deimos nima nobenih kra terjev.
A) Asteroidi, ki prečkajo orbito Marsa B) Asteroidi, ki se približujejo Zemlji C) Asteroidi, ki prečkajo orbito Venere D) Asteroidi, ki prečkajo orbito Merkura
A) 26.182 B) 2809 C) 37.000 D) 362
A) Pallas B) Vesta C) Ceres D) 594913 ꞌAylóꞌchaxnim
A) Hilda B) Pallas C) Ceres D) Vesta
A) Resonanca 1:1 B) Resonanca 2:1 C) Resonanca 5:2 D) Resonanca 3:2
A) Kriotektonska aktivnost B) Premikanje tektonskih plošč C) Nastanek udarnih kraterjev D) Izbruhi z lavo
A) 362 B) 37.000 C) 26.182 D) 2809
A) Kovinski minerali B) Bazaltni in metamorfni materiali C) Silikati D) Minerali, ki vsebujejo ogljik
A) Titan. B) Rea. C) Encelad. D) Iapet.
A) 29. B) 16. C) 115. D) 293.
A) Galilejske Lune. B) Redni sateliti. C) Trojski sateliti. D) Neredni sateliti.
A) 2060 Chiron B) Haumea C) 10199 Chariklo D) Pluton
A) Heliosfera B) Oortovo oblak C) Območje za Neptunom D) Notranji del Osončja
A) Cubewani B) Objekti razpršene diskovne regije C) Plutini D) Objekti Oortove oblači
A) Haumea B) Makemake C) Eris D) Pluton
A) Makemake B) Orcus C) Haumea D) Pluton
A) Enak kot pri Plutu, 17 stopinj. B) Manjši nagib, 17 stopinj. C) Zelo večji nagib, 29 stopinj. D) Nagibnost 10 stopinj.
A) Haumea B) Quaoar C) Makemake D) Orcus
A) Eris B) Sedna C) Gonggong D) Leleākūhonua
A) Neptun II B) Planet X C) Planet devet D) Hyperion
A) Kometi z dolgimi obhodnimi potmi B) Meteoriti C) Asteroidi D) Kometi s kratkimi obhodnimi potmi
A) Sončni veter B) Tlak sevanja C) Magnetno polje D) Galaktična privlačna sila
A) Asteroidi B) Delci prahu C) Komete D) Meteoriti
A) Sateliti, ki ponovno vstopajo v Zemljino atmosfero. B) Planeti, ki se približujejo drug drugemu. C) Meteoroidi, ki vstopajo v atmosfero. D) Zvezde, ki eksplodirajo.
A) Oortovo oblačno telo B) Zunaj Sončevega sistema C) Pas asteroidov D) Kuiperjev pas
A) Pas asteroidov B) Komata C) Meteoristični tok D) Zodiakalna svetloba
A) Zodiakalna svetloba B) Meteorski roj C) Rep kome D) Polarni sijaj
A) Meteorski pljus B) Kosmični oblak praši C) Zodiakalna svetloba D) Rep komete
A) Zaradi njega velja močan gravitacijski vpliv. B) Je skoraj nepreiskano. C) Na njem je veliko kometov. D) Je gosto poseljeno z asteroidi.
A) Kreutzovi kometi, ki prečkajo Sonce B) Halleyjeva družina C) Enckova skupina D) Hale-Boppovo jato
A) Heliopavza B) Terminačni šok C) Šok val D) Heliosfera
A) Šokovna val pri vstopu B) Meja heliosfere C) Heliosfera D) Šokovna meja konca heliosfere
A) Kocka B) Oval C) Krogla D) Rep kome
A) Zemljepisni planet B) Plinasti planet C) Ledeni planet D) Potencialno primeren za življenje |