A) Energija se ohranja v vseh stanjih B) Stanje je lahko kombinacija več stanj. C) Države lahko obstajajo samo neodvisno. D) Naenkrat lahko obstaja samo eno stanje.
A) Elektromagnetno polje B) Delec z maso C) Kvant svetlobe D) Energijski val
A) Dvojnost izkazuje le svetloba B) Delci obstajajo le kot valovi C) Valovi se ne morejo obnašati kot delci D) Delci imajo tako valovne kot delčne lastnosti.
A) Max Planck B) Niels Bohr C) Albert Einstein D) Richard Feynman
A) Dva delca se povežeta in si delita lastnosti. B) Delci drug na drugega ne vplivajo. C) Delci se na določeni razdalji medsebojno odbijajo D) Delci se združijo v enega.
A) Absorpcija fotonov z elektroni B) sproščanje svetlobe iz vzbujenih atomov C) Emisija elektronov, ko svetloba pade na snov D) Razprševanje svetlobe v mediju
A) Pridobivanje mase pri visoki energiji B) prehajajo ovire, ki jih klasično ne bi smeli. C) zaustavite premikanje za nedoločen čas D) Izbrizgavanje energije v vakuum
A) Gostota delca B) Hitrost svetlobe C) Lastnosti atomskih orbital D) Masa atoma
A) Tekočina pod visokim tlakom B) Stanje snovi pri temperaturi blizu absolutne ničle. C) Plin pri sobni temperaturi D) Oblika plazme
A) Delci imajo naključno izključevanje B) Fermioni in bozoni se lahko prosto združujejo C) Dva enaka fermiona ne moreta zavzeti istega kvantnega stanja D) Vsi delci lahko zasedajo isti prostor
A) Opisuje naravo kolapsa valovne funkcije B) Zanika načelo negotovosti C) Trdi, da delci obstajajo brez opazovanja. D) Opredeljuje klasično fiziko
A) Učinki temperaturnih sprememb B) Hitrost zvoka C) Naključno gibanje delcev D) Fazno razmerje med kvantnimi stanji
A) Valovna dolžina. B) Gostota. C) Obremenitev. D) Mass.
A) Photon. B) Nevtrino. C) Delci beta. D) Delci alfa.
A) Atom. B) Molekula. C) Ion. D) Kvark.
A) Nevtroni. B) Fotoni. C) Bosoni. D) Fermioni.
A) Richard Feynman B) Niels Bohr C) Albert Einstein D) Max Planck
A) Maxwellove enačbe. B) Einsteinove enačbe. C) Schrödingerjeva enačba. D) Newtonovi zakoni.
A) Merjenje vpliva na kvantna stanja B) Meritve so vedno natančne C) Opazovalci so nepomembni za kvantne dogodke D) Opazovanje ustvarja maso
A) Superpozicija. B) Dvojnost valov in delcev. C) Heisenbergova negotovost. D) Kvantna prepletenost.
A) Načelo ohranjanja. B) Načelo superpozicije. C) Načelo negotovosti. D) Paulijevo izključitveno načelo.
A) Werner Heisenberg. B) Niels Bohr. C) Max Planck. D) Albert Einstein.
A) Millikanov poskus s kapljicami olja. B) Poskus z dvojno režo. C) Rutherfordov poskus z zlato folijo. D) Thomsonov poskus s katodnimi žarki.
A) Dekoherenca. B) Enotna evolucija. C) Zlom. D) Termodinamika.
A) Ni povezana s fiziko delcev. B) Združuje kvantno mehaniko in relativnost. C) Opisuje klasično gibanje D) Obravnava le optične pojave.
A) Delec z neskončno maso B) Delec s spinom, ki je napol celoštevilski C) Vrsta elektromagnetnega valovanja D) stanje, ki ni delcev
A) Fotoelektrični učinek B) Toplotne emisije C) Kvantno tuneliranje D) Comptonovo sipanje
A) Max Planck B) Albert Einstein C) Niels Bohr D) Louis de Broglie
A) Glavni energijski nivo. B) Oblika orbite. C) Skupni kotni moment. D) Orientacija orbital. |