A) Države lahko obstajajo samo neodvisno. B) Naenkrat lahko obstaja samo eno stanje. C) Energija se ohranja v vseh stanjih D) Stanje je lahko kombinacija več stanj.
A) Energijski val B) Delec z maso C) Kvant svetlobe D) Elektromagnetno polje
A) Delci imajo tako valovne kot delčne lastnosti. B) Dvojnost izkazuje le svetloba C) Valovi se ne morejo obnašati kot delci D) Delci obstajajo le kot valovi
A) Niels Bohr B) Albert Einstein C) Max Planck D) Richard Feynman
A) Delci se združijo v enega. B) Dva delca se povežeta in si delita lastnosti. C) Delci se na določeni razdalji medsebojno odbijajo D) Delci drug na drugega ne vplivajo.
A) Razprševanje svetlobe v mediju B) Emisija elektronov, ko svetloba pade na snov C) sproščanje svetlobe iz vzbujenih atomov D) Absorpcija fotonov z elektroni
A) Izbrizgavanje energije v vakuum B) Pridobivanje mase pri visoki energiji C) zaustavite premikanje za nedoločen čas D) prehajajo ovire, ki jih klasično ne bi smeli.
A) Gostota delca B) Masa atoma C) Hitrost svetlobe D) Lastnosti atomskih orbital
A) Stanje snovi pri temperaturi blizu absolutne ničle. B) Plin pri sobni temperaturi C) Tekočina pod visokim tlakom D) Oblika plazme
A) Dva enaka fermiona ne moreta zavzeti istega kvantnega stanja B) Delci imajo naključno izključevanje C) Vsi delci lahko zasedajo isti prostor D) Fermioni in bozoni se lahko prosto združujejo
A) Opredeljuje klasično fiziko B) Zanika načelo negotovosti C) Trdi, da delci obstajajo brez opazovanja. D) Opisuje naravo kolapsa valovne funkcije
A) Načelo superpozicije. B) Načelo ohranjanja. C) Paulijevo izključitveno načelo. D) Načelo negotovosti.
A) Heisenbergova negotovost. B) Superpozicija. C) Kvantna prepletenost. D) Dvojnost valov in delcev.
A) Oblika orbite. B) Skupni kotni moment. C) Orientacija orbital. D) Glavni energijski nivo.
A) Richard Feynman B) Max Planck C) Niels Bohr D) Albert Einstein
A) Delec z neskončno maso B) Delec s spinom, ki je napol celoštevilski C) Vrsta elektromagnetnega valovanja D) stanje, ki ni delcev
A) Nevtroni. B) Fermioni. C) Bosoni. D) Fotoni.
A) Meritve so vedno natančne B) Opazovalci so nepomembni za kvantne dogodke C) Merjenje vpliva na kvantna stanja D) Opazovanje ustvarja maso
A) Delci beta. B) Nevtrino. C) Delci alfa. D) Photon.
A) Louis de Broglie B) Max Planck C) Niels Bohr D) Albert Einstein
A) Kvark. B) Molekula. C) Atom. D) Ion.
A) Naključno gibanje delcev B) Učinki temperaturnih sprememb C) Fazno razmerje med kvantnimi stanji D) Hitrost zvoka
A) Maxwellove enačbe. B) Schrödingerjeva enačba. C) Einsteinove enačbe. D) Newtonovi zakoni.
A) Thomsonov poskus s katodnimi žarki. B) Rutherfordov poskus z zlato folijo. C) Millikanov poskus s kapljicami olja. D) Poskus z dvojno režo.
A) Niels Bohr. B) Max Planck. C) Albert Einstein. D) Werner Heisenberg.
A) Dekoherenca. B) Zlom. C) Enotna evolucija. D) Termodinamika.
A) Obravnava le optične pojave. B) Opisuje klasično gibanje C) Združuje kvantno mehaniko in relativnost. D) Ni povezana s fiziko delcev.
A) Fotoelektrični učinek B) Comptonovo sipanje C) Kvantno tuneliranje D) Toplotne emisije
A) Gostota. B) Obremenitev. C) Valovna dolžina. D) Mass. |