A) Države lahko obstajajo samo neodvisno. B) Naenkrat lahko obstaja samo eno stanje. C) Stanje je lahko kombinacija več stanj. D) Energija se ohranja v vseh stanjih
A) Delec z maso B) Energijski val C) Elektromagnetno polje D) Kvant svetlobe
A) Valovi se ne morejo obnašati kot delci B) Delci imajo tako valovne kot delčne lastnosti. C) Delci obstajajo le kot valovi D) Dvojnost izkazuje le svetloba
A) Max Planck B) Albert Einstein C) Richard Feynman D) Niels Bohr
A) Delci se združijo v enega. B) Delci se na določeni razdalji medsebojno odbijajo C) Delci drug na drugega ne vplivajo. D) Dva delca se povežeta in si delita lastnosti.
A) Emisija elektronov, ko svetloba pade na snov B) Absorpcija fotonov z elektroni C) sproščanje svetlobe iz vzbujenih atomov D) Razprševanje svetlobe v mediju
A) zaustavite premikanje za nedoločen čas B) prehajajo ovire, ki jih klasično ne bi smeli. C) Pridobivanje mase pri visoki energiji D) Izbrizgavanje energije v vakuum
A) Lastnosti atomskih orbital B) Gostota delca C) Hitrost svetlobe D) Masa atoma
A) Oblika plazme B) Plin pri sobni temperaturi C) Tekočina pod visokim tlakom D) Stanje snovi pri temperaturi blizu absolutne ničle.
A) Delci imajo naključno izključevanje B) Vsi delci lahko zasedajo isti prostor C) Dva enaka fermiona ne moreta zavzeti istega kvantnega stanja D) Fermioni in bozoni se lahko prosto združujejo
A) Opisuje naravo kolapsa valovne funkcije B) Opredeljuje klasično fiziko C) Zanika načelo negotovosti D) Trdi, da delci obstajajo brez opazovanja.
A) Učinki temperaturnih sprememb B) Fazno razmerje med kvantnimi stanji C) Hitrost zvoka D) Naključno gibanje delcev
A) Valovna dolžina. B) Mass. C) Gostota. D) Obremenitev.
A) Delci beta. B) Delci alfa. C) Photon. D) Nevtrino.
A) Molekula. B) Ion. C) Atom. D) Kvark.
A) Fotoni. B) Bosoni. C) Fermioni. D) Nevtroni.
A) Max Planck B) Niels Bohr C) Richard Feynman D) Albert Einstein
A) Maxwellove enačbe. B) Newtonovi zakoni. C) Schrödingerjeva enačba. D) Einsteinove enačbe.
A) Opazovanje ustvarja maso B) Meritve so vedno natančne C) Merjenje vpliva na kvantna stanja D) Opazovalci so nepomembni za kvantne dogodke
A) Dvojnost valov in delcev. B) Kvantna prepletenost. C) Heisenbergova negotovost. D) Superpozicija.
A) Načelo negotovosti. B) Načelo ohranjanja. C) Paulijevo izključitveno načelo. D) Načelo superpozicije.
A) Niels Bohr. B) Max Planck. C) Albert Einstein. D) Werner Heisenberg.
A) Rutherfordov poskus z zlato folijo. B) Poskus z dvojno režo. C) Thomsonov poskus s katodnimi žarki. D) Millikanov poskus s kapljicami olja.
A) Enotna evolucija. B) Dekoherenca. C) Termodinamika. D) Zlom.
A) Obravnava le optične pojave. B) Opisuje klasično gibanje C) Združuje kvantno mehaniko in relativnost. D) Ni povezana s fiziko delcev.
A) Delec z neskončno maso B) stanje, ki ni delcev C) Vrsta elektromagnetnega valovanja D) Delec s spinom, ki je napol celoštevilski
A) Comptonovo sipanje B) Toplotne emisije C) Kvantno tuneliranje D) Fotoelektrični učinek
A) Louis de Broglie B) Niels Bohr C) Max Planck D) Albert Einstein
A) Skupni kotni moment. B) Oblika orbite. C) Glavni energijski nivo. D) Orientacija orbital. |