A) Energija se ohranja v vseh stanjih B) Države lahko obstajajo samo neodvisno. C) Stanje je lahko kombinacija več stanj. D) Naenkrat lahko obstaja samo eno stanje.
A) Kvant svetlobe B) Delec z maso C) Elektromagnetno polje D) Energijski val
A) Delci imajo tako valovne kot delčne lastnosti. B) Dvojnost izkazuje le svetloba C) Delci obstajajo le kot valovi D) Valovi se ne morejo obnašati kot delci
A) Niels Bohr B) Max Planck C) Albert Einstein D) Richard Feynman
A) Delci se združijo v enega. B) Delci se na določeni razdalji medsebojno odbijajo C) Dva delca se povežeta in si delita lastnosti. D) Delci drug na drugega ne vplivajo.
A) Razprševanje svetlobe v mediju B) Absorpcija fotonov z elektroni C) sproščanje svetlobe iz vzbujenih atomov D) Emisija elektronov, ko svetloba pade na snov
A) zaustavite premikanje za nedoločen čas B) prehajajo ovire, ki jih klasično ne bi smeli. C) Izbrizgavanje energije v vakuum D) Pridobivanje mase pri visoki energiji
A) Lastnosti atomskih orbital B) Hitrost svetlobe C) Gostota delca D) Masa atoma
A) Stanje snovi pri temperaturi blizu absolutne ničle. B) Tekočina pod visokim tlakom C) Oblika plazme D) Plin pri sobni temperaturi
A) Delci imajo naključno izključevanje B) Fermioni in bozoni se lahko prosto združujejo C) Dva enaka fermiona ne moreta zavzeti istega kvantnega stanja D) Vsi delci lahko zasedajo isti prostor
A) Opisuje naravo kolapsa valovne funkcije B) Trdi, da delci obstajajo brez opazovanja. C) Opredeljuje klasično fiziko D) Zanika načelo negotovosti
A) Načelo negotovosti. B) Načelo superpozicije. C) Načelo ohranjanja. D) Paulijevo izključitveno načelo.
A) Dvojnost valov in delcev. B) Superpozicija. C) Kvantna prepletenost. D) Heisenbergova negotovost.
A) Orientacija orbital. B) Glavni energijski nivo. C) Skupni kotni moment. D) Oblika orbite.
A) Albert Einstein B) Max Planck C) Niels Bohr D) Richard Feynman
A) Vrsta elektromagnetnega valovanja B) stanje, ki ni delcev C) Delec z neskončno maso D) Delec s spinom, ki je napol celoštevilski
A) Nevtroni. B) Fotoni. C) Bosoni. D) Fermioni.
A) Opazovanje ustvarja maso B) Opazovalci so nepomembni za kvantne dogodke C) Meritve so vedno natančne D) Merjenje vpliva na kvantna stanja
A) Delci alfa. B) Nevtrino. C) Photon. D) Delci beta.
A) Max Planck B) Louis de Broglie C) Niels Bohr D) Albert Einstein
A) Ion. B) Kvark. C) Molekula. D) Atom.
A) Fazno razmerje med kvantnimi stanji B) Učinki temperaturnih sprememb C) Hitrost zvoka D) Naključno gibanje delcev
A) Schrödingerjeva enačba. B) Einsteinove enačbe. C) Maxwellove enačbe. D) Newtonovi zakoni.
A) Poskus z dvojno režo. B) Rutherfordov poskus z zlato folijo. C) Thomsonov poskus s katodnimi žarki. D) Millikanov poskus s kapljicami olja.
A) Albert Einstein. B) Werner Heisenberg. C) Max Planck. D) Niels Bohr.
A) Dekoherenca. B) Zlom. C) Termodinamika. D) Enotna evolucija.
A) Obravnava le optične pojave. B) Opisuje klasično gibanje C) Združuje kvantno mehaniko in relativnost. D) Ni povezana s fiziko delcev.
A) Fotoelektrični učinek B) Comptonovo sipanje C) Toplotne emisije D) Kvantno tuneliranje
A) Valovna dolžina. B) Obremenitev. C) Gostota. D) Mass. |