A) Stanje je lahko kombinacija več stanj. B) Države lahko obstajajo samo neodvisno. C) Naenkrat lahko obstaja samo eno stanje. D) Energija se ohranja v vseh stanjih
A) Energijski val B) Kvant svetlobe C) Delec z maso D) Elektromagnetno polje
A) Delci obstajajo le kot valovi B) Dvojnost izkazuje le svetloba C) Delci imajo tako valovne kot delčne lastnosti. D) Valovi se ne morejo obnašati kot delci
A) Richard Feynman B) Max Planck C) Albert Einstein D) Niels Bohr
A) Delci se na določeni razdalji medsebojno odbijajo B) Dva delca se povežeta in si delita lastnosti. C) Delci drug na drugega ne vplivajo. D) Delci se združijo v enega.
A) Razprševanje svetlobe v mediju B) Absorpcija fotonov z elektroni C) Emisija elektronov, ko svetloba pade na snov D) sproščanje svetlobe iz vzbujenih atomov
A) prehajajo ovire, ki jih klasično ne bi smeli. B) Izbrizgavanje energije v vakuum C) Pridobivanje mase pri visoki energiji D) zaustavite premikanje za nedoločen čas
A) Hitrost svetlobe B) Gostota delca C) Masa atoma D) Lastnosti atomskih orbital
A) Stanje snovi pri temperaturi blizu absolutne ničle. B) Plin pri sobni temperaturi C) Tekočina pod visokim tlakom D) Oblika plazme
A) Dva enaka fermiona ne moreta zavzeti istega kvantnega stanja B) Delci imajo naključno izključevanje C) Vsi delci lahko zasedajo isti prostor D) Fermioni in bozoni se lahko prosto združujejo
A) Opisuje naravo kolapsa valovne funkcije B) Trdi, da delci obstajajo brez opazovanja. C) Opredeljuje klasično fiziko D) Zanika načelo negotovosti
A) Načelo negotovosti. B) Načelo ohranjanja. C) Načelo superpozicije. D) Paulijevo izključitveno načelo.
A) Kvantna prepletenost. B) Superpozicija. C) Dvojnost valov in delcev. D) Heisenbergova negotovost.
A) Skupni kotni moment. B) Orientacija orbital. C) Oblika orbite. D) Glavni energijski nivo.
A) Richard Feynman B) Albert Einstein C) Max Planck D) Niels Bohr
A) Delec s spinom, ki je napol celoštevilski B) Vrsta elektromagnetnega valovanja C) stanje, ki ni delcev D) Delec z neskončno maso
A) Bosoni. B) Fotoni. C) Fermioni. D) Nevtroni.
A) Opazovalci so nepomembni za kvantne dogodke B) Meritve so vedno natančne C) Merjenje vpliva na kvantna stanja D) Opazovanje ustvarja maso
A) Nevtrino. B) Delci alfa. C) Photon. D) Delci beta.
A) Louis de Broglie B) Albert Einstein C) Niels Bohr D) Max Planck
A) Ion. B) Atom. C) Kvark. D) Molekula.
A) Učinki temperaturnih sprememb B) Fazno razmerje med kvantnimi stanji C) Naključno gibanje delcev D) Hitrost zvoka
A) Maxwellove enačbe. B) Schrödingerjeva enačba. C) Einsteinove enačbe. D) Newtonovi zakoni.
A) Rutherfordov poskus z zlato folijo. B) Thomsonov poskus s katodnimi žarki. C) Millikanov poskus s kapljicami olja. D) Poskus z dvojno režo.
A) Werner Heisenberg. B) Albert Einstein. C) Max Planck. D) Niels Bohr.
A) Termodinamika. B) Zlom. C) Enotna evolucija. D) Dekoherenca.
A) Opisuje klasično gibanje B) Ni povezana s fiziko delcev. C) Obravnava le optične pojave. D) Združuje kvantno mehaniko in relativnost.
A) Kvantno tuneliranje B) Fotoelektrični učinek C) Toplotne emisije D) Comptonovo sipanje
A) Valovna dolžina. B) Gostota. C) Mass. D) Obremenitev. |