A) Energija se ohranja v vseh stanjih B) Naenkrat lahko obstaja samo eno stanje. C) Države lahko obstajajo samo neodvisno. D) Stanje je lahko kombinacija več stanj.
A) Energijski val B) Elektromagnetno polje C) Kvant svetlobe D) Delec z maso
A) Delci imajo tako valovne kot delčne lastnosti. B) Dvojnost izkazuje le svetloba C) Valovi se ne morejo obnašati kot delci D) Delci obstajajo le kot valovi
A) Niels Bohr B) Richard Feynman C) Albert Einstein D) Max Planck
A) Delci se združijo v enega. B) Dva delca se povežeta in si delita lastnosti. C) Delci se na določeni razdalji medsebojno odbijajo D) Delci drug na drugega ne vplivajo.
A) Absorpcija fotonov z elektroni B) Emisija elektronov, ko svetloba pade na snov C) Razprševanje svetlobe v mediju D) sproščanje svetlobe iz vzbujenih atomov
A) zaustavite premikanje za nedoločen čas B) Pridobivanje mase pri visoki energiji C) Izbrizgavanje energije v vakuum D) prehajajo ovire, ki jih klasično ne bi smeli.
A) Lastnosti atomskih orbital B) Gostota delca C) Hitrost svetlobe D) Masa atoma
A) Stanje snovi pri temperaturi blizu absolutne ničle. B) Plin pri sobni temperaturi C) Tekočina pod visokim tlakom D) Oblika plazme
A) Dva enaka fermiona ne moreta zavzeti istega kvantnega stanja B) Vsi delci lahko zasedajo isti prostor C) Delci imajo naključno izključevanje D) Fermioni in bozoni se lahko prosto združujejo
A) Opredeljuje klasično fiziko B) Trdi, da delci obstajajo brez opazovanja. C) Zanika načelo negotovosti D) Opisuje naravo kolapsa valovne funkcije
A) Fazno razmerje med kvantnimi stanji B) Učinki temperaturnih sprememb C) Hitrost zvoka D) Naključno gibanje delcev
A) Mass. B) Gostota. C) Obremenitev. D) Valovna dolžina.
A) Delci beta. B) Photon. C) Delci alfa. D) Nevtrino.
A) Kvark. B) Ion. C) Molekula. D) Atom.
A) Fermioni. B) Bosoni. C) Nevtroni. D) Fotoni.
A) Richard Feynman B) Albert Einstein C) Niels Bohr D) Max Planck
A) Maxwellove enačbe. B) Schrödingerjeva enačba. C) Einsteinove enačbe. D) Newtonovi zakoni.
A) Merjenje vpliva na kvantna stanja B) Opazovalci so nepomembni za kvantne dogodke C) Meritve so vedno natančne D) Opazovanje ustvarja maso
A) Kvantna prepletenost. B) Superpozicija. C) Dvojnost valov in delcev. D) Heisenbergova negotovost.
A) Paulijevo izključitveno načelo. B) Načelo superpozicije. C) Načelo ohranjanja. D) Načelo negotovosti.
A) Niels Bohr. B) Werner Heisenberg. C) Albert Einstein. D) Max Planck.
A) Millikanov poskus s kapljicami olja. B) Poskus z dvojno režo. C) Thomsonov poskus s katodnimi žarki. D) Rutherfordov poskus z zlato folijo.
A) Termodinamika. B) Enotna evolucija. C) Zlom. D) Dekoherenca.
A) Ni povezana s fiziko delcev. B) Združuje kvantno mehaniko in relativnost. C) Opisuje klasično gibanje D) Obravnava le optične pojave.
A) stanje, ki ni delcev B) Delec z neskončno maso C) Delec s spinom, ki je napol celoštevilski D) Vrsta elektromagnetnega valovanja
A) Fotoelektrični učinek B) Comptonovo sipanje C) Kvantno tuneliranje D) Toplotne emisije
A) Louis de Broglie B) Albert Einstein C) Max Planck D) Niels Bohr
A) Orientacija orbital. B) Glavni energijski nivo. C) Skupni kotni moment. D) Oblika orbite. |