A) 15. stoletje B) 18. stoletje C) 17. stoletje D) 16. stoletje
A) Canterburyjske zgodbe B) De humani corporis fabrica C) Božanska komedija D) Mona Lisa
A) Univerza Harvard B) Univerza v Padovi C) Univerza Sorbona D) Univerza v Oxfordu
A) 1705 B) 1543 C) 1601 D) 1492
A) Henrik VIII. B) Charles V C) Peter Veliki D) Ludvik XIV.
A) Latinščina B) Angleščina C) Španščina D) Francoski
A) Inženiring B) Psihologija C) Anatomija D) Fizika
A) 1514 B) 1450 C) 1587 D) 1642
A) Atentat B) Bolezen C) Starost D) Razbitje ladje
A) Anders van Wesel B) Andreas Galenus C) Andries van Wezel D) Jan van Wesel
A) Pariz B) Leuven C) Padova D) Bruxelles
A) Johann Winter von Andernach B) Ignatius iz Lojole C) Jean Fernel D) Jacques Dubois
A) Venesection Epistle B) Tabulae Anatomicae Sex C) Institutiones Anatomicae D) De Humani Corporis Fabrica Libri Septem
A) Karol V B) Ignacij Loyola C) Jakob Karrer von Gebweiler D) Pavel IV
A) Vključevale so obsežne študije človeške anatomije. B) Te so bile omejene na živali, ne na ljudi. C) Temeljile so na disekcijah, ki so bile izvedene v Rimu. D) Glavni poudarek je bil na kardiovaskularnem sistemu.
A) Dissekcija B) Teoretični predavanja C) Branje klasičnih besedil D) Dissekcija živali, ki so jo izvajali kirurgi
A) Charles V B) Anders van Wesel C) Jan van Wesel D) Everard van Wesel
A) Pretok krvi v arterijah do manj pomembnih organov B) Ena sama kost v spodnji čeljusti C) Mrežasto tkivo (rete mirabile) D) Povezave med preddvoroma srca
A) Prihodnji papež Pavle IV. B) Papež Klemen VII. C) Papež Lev X. D) Papež Julij III.
A) Jan Stephen van Calcar B) Johann Winter von Andernach C) Tizian D) Jacques Dubois
A) Tehnike človeške disekcije B) Kirurške postopke C) Študije živalske anatomije D) Praktike odvzemovanja krvi
A) Bili so enaki tistim pri živalih. B) Kri so prenašali skozi nepretrgano pregrado. C) Ni našel povezav, ki jih je Galen trdil, da obstajajo. D) V njih je bila mreža krvnih žil.
A) Dvorno kirurški zdravnik B) Carski zdravnik C) Kraljevi anatom D) Zdravniški svetnik
A) Kraljevi kirurg B) Profesor anatomije C) Akademski zdravnik D) Kirurg-frizer
A) Isabella B) Anne C) Cosimo D) Maria
A) 1564 B) 1570 C) 1555 D) 1543
A) Hubert Languet B) Vojvoda Cosimo I. de' Medici C) Jacobus Sylvius D) Cesar Karel V.
A) Cesar Karel V. B) Jacobus Sylvius C) Vojvoda Cosimo I. de' Medici D) Hubert Languet
A) 60 let B) 45 let C) 55 let D) 49 let
A) Poudarek na disekcijah je bil manjši. B) Poudarek na ilustracijah je bil večji. C) Število anatomskih diagramov je bilo manjše. D) Besedilo je bilo podrobnejše.
A) Kondilna kost (os sphenoidale) B) Lagar (tibia) C) Golenica (femur) D) Nadlačni kosti (humerus)
A) Dva B) Tri C) Pet D) Štirje
A) Ovalna odprtina B) Arterijski kanal C) Ovalna jama D) Venosni kanal
A) Mehanska ventilacija B) Struktura DNA C) Kroženje krvi D) Celjska teorija
A) 1564 B) 1546 C) 1555 D) 1538
A) Prepričanje, da rebra niso del skeletnega sistema. B) Prepričanje, da imata oba spola enako število reber. C) Prepričanje, da imajo moški eno rebro manj kot ženske. D) Prepričanje, da imajo ženske več reber kot moški.
A) Je del živčnega sistema. B) Ne posredno se povezuje s srcem. C) Njegove povezave z želodcem, vranico in črevesjem. D) Nima nobene povezave z drugimi organi.
A) Prisotnost v udih B) Prostovoljna gibljivost C) Sposobnost krčenja D) Neprostovoljna gibljivost
A) Srce črpa kri skozi vene. B) V medprekatni preponi ni luknje. C) Srce se nahaja na levi strani prsi. D) Srce ima štiri prekatke.
A) Izogibajo se postavljati vprašanja o uveljavljenih teorijah. B) Zapomnijo si vse anatomijske strukture. C) Preverijo svoje ugotovitve, vključno z njegovimi. D) Osredotočijo se samo na človeške disekcije.
A) Galenia, rod iz družine metovk (Lamiaceae) B) Vesalea, rod iz družine poponkovk (Caprifoliaceae) C) Andreasia, rod iz družine vrtnic (Rosaceae) D) Cortonia, rod iz družine kopriv (Asteraceae) |