A) Preštevanje števila škodljivcev. B) Določanje vrste pridelkov za sajenje. C) napovedovanje tržnih cen. D) merjenje vlage v tleh in vsebnosti hranil.
A) Zbirajo pridelke. B) Izvedejo vse zasaditve. C) Uporabljajo se za snemanje iz zraka in spremljanje pridelkov. D) V celoti nadomestijo traktorje.
A) Geometrijski informacijski sistem. B) Globalna informacijska struktura. C) Splošni informacijski sistem. D) Geografski informacijski sistem.
A) Kmetom pomaga pri sprejemanju odločitev na podlagi informacij. B) Zmanjšuje učinkovitost kmetovanja. C) Nima pomembne vloge. D) To otežuje metode kmetovanja.
A) Ciljno usmerjena uporaba vode za pridelke glede na potrebe. B) Poplavljanje polj z vodo. C) Zalivanje poljščin samo v določenih časovnih presledkih. D) Uporaba izključno deževnice.
A) za napovedovanje napadov škodljivcev. B) Merjenje količine pridelkov. C) ocenjevanje kakovosti tal. D) Merjenje količine padavin.
A) Pomanjkanje razpoložljivih pridelkov. B) Odsotnost tehnologije v kmetijstvu. C) Visoki začetni investicijski stroški. D) Odpornost škodljivcev na tehnologijo.
A) ciljno usmerjeno zatiranje škodljivcev. B) Ignoriranje težav s škodljivci. C) Splošno zatiranje škodljivcev. D) Naključna uporaba škodljivcev.
A) Ročno merjenje tal B) Tehnologija zalivalnih posod C) Daljinsko zaznavanje D) Enostavni vizualni pregledi
A) Podatki o tleh, pridelkih in podnebju. B) Podatki o sosednjih kmetijah. C) Samo vremenski podatki. D) Samo tržne cene.
A) Omogočajo lažje zbiranje podatkov in sprejemanje odločitev. B) Namenjeni so zabavi. C) V resničnem svetu se ne uporabljajo. D) Zamenjujejo vso kmetijsko opremo.
A) Internetni brskalniki B) GIS C) Vremenske aplikacije D) Standardni namakalni sistemi
A) Vrsta vzorca rasti pridelka. B) Standardizirane značilnosti tal. C) Razlike v lastnostih tal na polju. D) Enakomerna raven vlage na celotnem polju.
A) Uporaba vonja za ugotavljanje zdravstvenega stanja pridelkov. B) Fizično izmerite vsako rastlino. C) Zbiranje podatkov o pridelkih na daljavo, pogosto z uporabo satelitskih posnetkov. D) Spremljanje pridelkov le s sprehodom skozi njih.
A) Normalizirana razlika vegetacijskega indeksa B) Indeks variacije gostote hranil C) Nacionalni podatki za slikanje vegetacije D) Neto razvoj vegetacijskega indeksa
A) z optimizacijo uporabe virov in zmanjšanjem količine odpadkov. B) Z neupoštevanjem okoljskih dejavnikov. C) s povečanjem uporabe kemikalij. D) s spodbujanjem monokulturnih praks.
A) Upravljanje pridelkov, prilagojeno lokaciji. B) Polikulturno kmetovanje. C) Tradicionalno kmetijstvo. D) Ekološko kmetovanje. |