A) napovedovanje tržnih cen. B) merjenje vlage v tleh in vsebnosti hranil. C) Preštevanje števila škodljivcev. D) Določanje vrste pridelkov za sajenje.
A) Zbirajo pridelke. B) V celoti nadomestijo traktorje. C) Izvedejo vse zasaditve. D) Uporabljajo se za snemanje iz zraka in spremljanje pridelkov.
A) Globalna informacijska struktura. B) Splošni informacijski sistem. C) Geometrijski informacijski sistem. D) Geografski informacijski sistem.
A) Nima pomembne vloge. B) Zmanjšuje učinkovitost kmetovanja. C) To otežuje metode kmetovanja. D) Kmetom pomaga pri sprejemanju odločitev na podlagi informacij.
A) Uporaba izključno deževnice. B) Ciljno usmerjena uporaba vode za pridelke glede na potrebe. C) Poplavljanje polj z vodo. D) Zalivanje poljščin samo v določenih časovnih presledkih.
A) Merjenje količine padavin. B) Merjenje količine pridelkov. C) ocenjevanje kakovosti tal. D) za napovedovanje napadov škodljivcev.
A) s povečanjem uporabe kemikalij. B) s spodbujanjem monokulturnih praks. C) Z neupoštevanjem okoljskih dejavnikov. D) z optimizacijo uporabe virov in zmanjšanjem količine odpadkov.
A) Tehnologija zalivalnih posod B) Daljinsko zaznavanje C) Ročno merjenje tal D) Enostavni vizualni pregledi
A) Odsotnost tehnologije v kmetijstvu. B) Visoki začetni investicijski stroški. C) Pomanjkanje razpoložljivih pridelkov. D) Odpornost škodljivcev na tehnologijo.
A) Tradicionalno kmetijstvo. B) Upravljanje pridelkov, prilagojeno lokaciji. C) Polikulturno kmetovanje. D) Ekološko kmetovanje.
A) Vremenske aplikacije B) Internetni brskalniki C) GIS D) Standardni namakalni sistemi
A) Samo vremenski podatki. B) Podatki o sosednjih kmetijah. C) Podatki o tleh, pridelkih in podnebju. D) Samo tržne cene.
A) Zbiranje podatkov o pridelkih na daljavo, pogosto z uporabo satelitskih posnetkov. B) Fizično izmerite vsako rastlino. C) Spremljanje pridelkov le s sprehodom skozi njih. D) Uporaba vonja za ugotavljanje zdravstvenega stanja pridelkov.
A) Indeks variacije gostote hranil B) Nacionalni podatki za slikanje vegetacije C) Normalizirana razlika vegetacijskega indeksa D) Neto razvoj vegetacijskega indeksa
A) Razlike v lastnostih tal na polju. B) Standardizirane značilnosti tal. C) Enakomerna raven vlage na celotnem polju. D) Vrsta vzorca rasti pridelka.
A) Omogočajo lažje zbiranje podatkov in sprejemanje odločitev. B) V resničnem svetu se ne uporabljajo. C) Namenjeni so zabavi. D) Zamenjujejo vso kmetijsko opremo.
A) Ignoriranje težav s škodljivci. B) Splošno zatiranje škodljivcev. C) Naključna uporaba škodljivcev. D) ciljno usmerjeno zatiranje škodljivcev. |