A) napovedovanje tržnih cen. B) merjenje vlage v tleh in vsebnosti hranil. C) Določanje vrste pridelkov za sajenje. D) Preštevanje števila škodljivcev.
A) V celoti nadomestijo traktorje. B) Uporabljajo se za snemanje iz zraka in spremljanje pridelkov. C) Zbirajo pridelke. D) Izvedejo vse zasaditve.
A) Geometrijski informacijski sistem. B) Splošni informacijski sistem. C) Globalna informacijska struktura. D) Geografski informacijski sistem.
A) Zmanjšuje učinkovitost kmetovanja. B) To otežuje metode kmetovanja. C) Nima pomembne vloge. D) Kmetom pomaga pri sprejemanju odločitev na podlagi informacij.
A) Uporaba izključno deževnice. B) Zalivanje poljščin samo v določenih časovnih presledkih. C) Ciljno usmerjena uporaba vode za pridelke glede na potrebe. D) Poplavljanje polj z vodo.
A) za napovedovanje napadov škodljivcev. B) Merjenje količine pridelkov. C) ocenjevanje kakovosti tal. D) Merjenje količine padavin.
A) Visoki začetni investicijski stroški. B) Pomanjkanje razpoložljivih pridelkov. C) Odsotnost tehnologije v kmetijstvu. D) Odpornost škodljivcev na tehnologijo.
A) Naključna uporaba škodljivcev. B) ciljno usmerjeno zatiranje škodljivcev. C) Ignoriranje težav s škodljivci. D) Splošno zatiranje škodljivcev.
A) Ročno merjenje tal B) Enostavni vizualni pregledi C) Tehnologija zalivalnih posod D) Daljinsko zaznavanje
A) Podatki o tleh, pridelkih in podnebju. B) Samo tržne cene. C) Podatki o sosednjih kmetijah. D) Samo vremenski podatki.
A) V resničnem svetu se ne uporabljajo. B) Zamenjujejo vso kmetijsko opremo. C) Namenjeni so zabavi. D) Omogočajo lažje zbiranje podatkov in sprejemanje odločitev.
A) Vremenske aplikacije B) Standardni namakalni sistemi C) GIS D) Internetni brskalniki
A) Vrsta vzorca rasti pridelka. B) Standardizirane značilnosti tal. C) Razlike v lastnostih tal na polju. D) Enakomerna raven vlage na celotnem polju.
A) Fizično izmerite vsako rastlino. B) Zbiranje podatkov o pridelkih na daljavo, pogosto z uporabo satelitskih posnetkov. C) Uporaba vonja za ugotavljanje zdravstvenega stanja pridelkov. D) Spremljanje pridelkov le s sprehodom skozi njih.
A) Nacionalni podatki za slikanje vegetacije B) Normalizirana razlika vegetacijskega indeksa C) Indeks variacije gostote hranil D) Neto razvoj vegetacijskega indeksa
A) s spodbujanjem monokulturnih praks. B) Z neupoštevanjem okoljskih dejavnikov. C) z optimizacijo uporabe virov in zmanjšanjem količine odpadkov. D) s povečanjem uporabe kemikalij.
A) Ekološko kmetovanje. B) Upravljanje pridelkov, prilagojeno lokaciji. C) Tradicionalno kmetijstvo. D) Polikulturno kmetovanje. |