A) Določanje vrste pridelkov za sajenje. B) merjenje vlage v tleh in vsebnosti hranil. C) Preštevanje števila škodljivcev. D) napovedovanje tržnih cen.
A) Izvedejo vse zasaditve. B) Uporabljajo se za snemanje iz zraka in spremljanje pridelkov. C) Zbirajo pridelke. D) V celoti nadomestijo traktorje.
A) Geografski informacijski sistem. B) Globalna informacijska struktura. C) Geometrijski informacijski sistem. D) Splošni informacijski sistem.
A) Nima pomembne vloge. B) To otežuje metode kmetovanja. C) Zmanjšuje učinkovitost kmetovanja. D) Kmetom pomaga pri sprejemanju odločitev na podlagi informacij.
A) Zalivanje poljščin samo v določenih časovnih presledkih. B) Poplavljanje polj z vodo. C) Uporaba izključno deževnice. D) Ciljno usmerjena uporaba vode za pridelke glede na potrebe.
A) ocenjevanje kakovosti tal. B) Merjenje količine pridelkov. C) Merjenje količine padavin. D) za napovedovanje napadov škodljivcev.
A) Odsotnost tehnologije v kmetijstvu. B) Visoki začetni investicijski stroški. C) Odpornost škodljivcev na tehnologijo. D) Pomanjkanje razpoložljivih pridelkov.
A) ciljno usmerjeno zatiranje škodljivcev. B) Splošno zatiranje škodljivcev. C) Ignoriranje težav s škodljivci. D) Naključna uporaba škodljivcev.
A) Enostavni vizualni pregledi B) Tehnologija zalivalnih posod C) Ročno merjenje tal D) Daljinsko zaznavanje
A) Samo tržne cene. B) Podatki o tleh, pridelkih in podnebju. C) Podatki o sosednjih kmetijah. D) Samo vremenski podatki.
A) Omogočajo lažje zbiranje podatkov in sprejemanje odločitev. B) Namenjeni so zabavi. C) V resničnem svetu se ne uporabljajo. D) Zamenjujejo vso kmetijsko opremo.
A) Standardni namakalni sistemi B) Internetni brskalniki C) GIS D) Vremenske aplikacije
A) Vrsta vzorca rasti pridelka. B) Standardizirane značilnosti tal. C) Razlike v lastnostih tal na polju. D) Enakomerna raven vlage na celotnem polju.
A) Spremljanje pridelkov le s sprehodom skozi njih. B) Uporaba vonja za ugotavljanje zdravstvenega stanja pridelkov. C) Zbiranje podatkov o pridelkih na daljavo, pogosto z uporabo satelitskih posnetkov. D) Fizično izmerite vsako rastlino.
A) Nacionalni podatki za slikanje vegetacije B) Indeks variacije gostote hranil C) Normalizirana razlika vegetacijskega indeksa D) Neto razvoj vegetacijskega indeksa
A) z optimizacijo uporabe virov in zmanjšanjem količine odpadkov. B) s povečanjem uporabe kemikalij. C) s spodbujanjem monokulturnih praks. D) Z neupoštevanjem okoljskih dejavnikov.
A) Ekološko kmetovanje. B) Tradicionalno kmetijstvo. C) Polikulturno kmetovanje. D) Upravljanje pridelkov, prilagojeno lokaciji. |