A) napovedovanje tržnih cen. B) Določanje vrste pridelkov za sajenje. C) merjenje vlage v tleh in vsebnosti hranil. D) Preštevanje števila škodljivcev.
A) Uporabljajo se za snemanje iz zraka in spremljanje pridelkov. B) Zbirajo pridelke. C) Izvedejo vse zasaditve. D) V celoti nadomestijo traktorje.
A) Splošni informacijski sistem. B) Geografski informacijski sistem. C) Globalna informacijska struktura. D) Geometrijski informacijski sistem.
A) To otežuje metode kmetovanja. B) Kmetom pomaga pri sprejemanju odločitev na podlagi informacij. C) Nima pomembne vloge. D) Zmanjšuje učinkovitost kmetovanja.
A) Uporaba izključno deževnice. B) Zalivanje poljščin samo v določenih časovnih presledkih. C) Ciljno usmerjena uporaba vode za pridelke glede na potrebe. D) Poplavljanje polj z vodo.
A) ocenjevanje kakovosti tal. B) Merjenje količine pridelkov. C) za napovedovanje napadov škodljivcev. D) Merjenje količine padavin.
A) z optimizacijo uporabe virov in zmanjšanjem količine odpadkov. B) Z neupoštevanjem okoljskih dejavnikov. C) s spodbujanjem monokulturnih praks. D) s povečanjem uporabe kemikalij.
A) Enostavni vizualni pregledi B) Ročno merjenje tal C) Tehnologija zalivalnih posod D) Daljinsko zaznavanje
A) Visoki začetni investicijski stroški. B) Pomanjkanje razpoložljivih pridelkov. C) Odpornost škodljivcev na tehnologijo. D) Odsotnost tehnologije v kmetijstvu.
A) Ekološko kmetovanje. B) Polikulturno kmetovanje. C) Tradicionalno kmetijstvo. D) Upravljanje pridelkov, prilagojeno lokaciji.
A) GIS B) Internetni brskalniki C) Standardni namakalni sistemi D) Vremenske aplikacije
A) Podatki o sosednjih kmetijah. B) Samo tržne cene. C) Samo vremenski podatki. D) Podatki o tleh, pridelkih in podnebju.
A) Uporaba vonja za ugotavljanje zdravstvenega stanja pridelkov. B) Spremljanje pridelkov le s sprehodom skozi njih. C) Fizično izmerite vsako rastlino. D) Zbiranje podatkov o pridelkih na daljavo, pogosto z uporabo satelitskih posnetkov.
A) Nacionalni podatki za slikanje vegetacije B) Neto razvoj vegetacijskega indeksa C) Normalizirana razlika vegetacijskega indeksa D) Indeks variacije gostote hranil
A) Vrsta vzorca rasti pridelka. B) Razlike v lastnostih tal na polju. C) Standardizirane značilnosti tal. D) Enakomerna raven vlage na celotnem polju.
A) Omogočajo lažje zbiranje podatkov in sprejemanje odločitev. B) Zamenjujejo vso kmetijsko opremo. C) V resničnem svetu se ne uporabljajo. D) Namenjeni so zabavi.
A) Splošno zatiranje škodljivcev. B) Ignoriranje težav s škodljivci. C) Naključna uporaba škodljivcev. D) ciljno usmerjeno zatiranje škodljivcev. |