A) Umetnost pripovedovanja zgodb. B) Teorija in praksa interpretacije, zlasti pri preučevanju besedil. C) Študij starih jezikov. D) Študij različnih religij.
A) Martin Luther B) Sokrates C) Friedrich Schleiermacher D) John Locke
A) Študij antične zgodovine. B) Kritična razlaga ali interpretacija besedila. C) Postopek pisanja komentarja. D) Postopek prevajanja besedila od besede do besede.
A) Osredotočanje le na teološke posledice besedila. B) Razlaga besedila zgolj na podlagi osebnih občutkov. C) Analiziranje strukture besedila brez upoštevanja jezika. D) Razumevanje besedila na podlagi njegove slovnice in zgodovinskega konteksta.
A) Predpostavke ali prepričanja, ki vplivajo na razlago besedila. B) Jezikovna orodja, ki se uporabljajo za razlago. C) Zgodovinski zapisi o izvoru besedila. D) Besedilne opombe je navedel avtor.
A) Asonanca B) Aliteracija C) Onomatopeja D) Sozvočje
A) Sodobna računalniška znanost B) Industrijska revolucija C) Starogrška filozofija D) Srednjeveška alkimija
A) Albert Einstein B) Martin Heidegger C) Kleopatra D) Pablo Picasso
A) Hermenevtika B) Sintaksa C) Semantika D) Gramatika
A) Besedilna kritika B) Gramatično-zgodovinska razlaga C) Kritika z odzivom bralcev D) Zgodovinsko-kritična metoda
A) Eksegeza B) Implikacija C) Sklepanje D) Dešifriranje
A) Charles Darwin B) Hans-Georg Gadamer C) Isaac Newton D) Leonardo da Vinci
A) S primerjavo rokopisov določiti najnatančnejšo različico besedila. B) Razlaga besedila brez upoštevanja slovnice. C) Analiza literarnih sredstev, uporabljenih v besedilu. D) Ustvarjanje nove interpretacije besedila.
A) Prevajati, razlagati. B) Pisati, sestavljati. C) Izračunavati. D) Opazovati, analizirati.
A) Mezopotamski. B) Indoevropski. C) Anatolski (karijski). D) Egiptovski.
A) Bil je sovražnik. B) Bil je služabnik. C) Bil je sodnik. D) Bil je posrednik.
A) Načelo Hiliela B) Gezerah Shavah C) Baraita rabina Ishmaela D) Kal v'chomer
A) Kot besedilo, ki je odprto za osebno interpretacijo. B) Kot besedilo brez napak. C) Kot zbirko mitov. D) Kot zgodovinsko nepravilno.
A) Naključna interpretacija B) Argument ad maiorem (kal v'chomer) C) Samo dobesedni prevod D) Ignoriranje konteksta
A) Ignoriral je druga besedila. B) Tanakh je bil smatran kot brezhiben. C) Omogočal je osebna mnenja. D) Osredotočal se je izključno na logiko.
A) Kralj B) Trgovec C) Bojevnik D) Tumač
A) De doctrina christiana B) Biblija C) Mimamsa Sutra D) Buddhavacana
A) Midraš. B) Talmud. C) Kabala. D) Zohar.
A) Trinitarna teologija. B) Kristologija. C) Mariologija. D) Cerkvena nauka (ecclesiologija).
A) Friedrich Schleiermacher. B) John Calvin. C) Martin Luther. D) Lorenzo Valla.
A) Georg Henrik von Wright. B) Martin Heidegger. C) August Böckh. D) Friedrich Schleiermacher.
A) Charles Taylor. B) Friedrich Schleiermacher. C) Martin Heidegger. D) Wilhelm Dilthey.
A) Politična podzavest B) Igranje žalosti C) Tragična drama D) Alegorična interpretacija
A) Empirična študija družinskih odnosov B) Politična podzavest C) Objektivno znanje D) Izvir nemške tragedije
A) 2000 B) 1985 C) 1972 D) 1992
A) Frankfurt na Maini B) Hamburg C) Berlin D) München
A) Paul Ricœur B) Frederick G. Lawrence C) Karl-Otto Apel D) Jürgen Habermas
A) Paul Ricœur B) Rudolf Makkreel C) Karl-Otto Apel D) Bernard Lonergan
A) Bernard Lonergan B) Karl-Otto Apel C) Paul Ricœur D) Jürgen Habermas
A) Jürgen Habermas B) Rudolf Makkreel C) Paul Ricœur D) Karl-Otto Apel
A) Jürgen Habermas B) Rudolf Makkreel C) Paul Ricœur D) Andrés Ortiz-Osés
A) Rudolf Makkreel B) Karl-Otto Apel C) Andrés Ortiz-Osés D) Paul Ricœur
A) Izogiba se interpretaciji v procesih oblikovanja. B) Temelji na znanstveni analizi. C) Gre za hermenevtično srečanje z drugačnostjo. D) Osredotoča se izključno na zahodne arhitekturne tradicije.
A) Steve Smith. B) Karl Marx. C) Immanuel Kant. D) John Locke.
A) Liberalni institucionalizem. B) Klasični realizem. C) Neorealizem. D) Radikalni postmodernizem.
A) Vsaj od 11. stoletja. B) Od 18. stoletja. C) Od 20. stoletja. D) Od obdobja renesanse.
A) Kodeks Hammurabija. B) Justinijanova zbirka civilnega prava (Corpus Juris Civilis). C) Dvanajst tablic. D) Velika listina (Magna Carta).
A) Martin Heidegger B) Edmund Husserl C) Don Ihde D) Paul Ricoeur
A) Fizika B) Kemiija C) Biologija D) Matematika
A) Don Ihde B) Gianni Vattimo C) Santiago Zabala D) Hugo E. Herrera
A) Ohranjanje B) Anarhija C) Natiskanje D) Zmagovina
A) Realizem B) Empirična znanost C) Šibka misel D) Močna filozofija
A) Don Ihde B) Santiago Zabala C) Hugo E. Herrera D) Gianni Vattimo
A) Hubert Dreyfus B) Sigmund Freud C) Maurice Merleau-Ponty D) Jacques Lacan
A) Jacques Lacan B) Hubert Dreyfus C) Ludwig Wittgenstein D) Martin Heidegger
A) Hubert Dreyfus B) Sigmund Freud C) Maurice Merleau-Ponty D) Martin Heidegger
A) Sigmund Freud B) Hubert Dreyfus C) Jacques Lacan D) Maurice Merleau-Ponty
A) Martin Heidegger B) Ludwig Wittgenstein C) Hubert Dreyfus D) Maurice Merleau-Ponty
A) Klinična psihologija B) Humanistična psihologija C) Behavioralna psihologija D) Psihologija razvoja
A) Izmišljeno zgodbo B) Zgodovinsko nepravilnost C) 'Sveto zgodovino' D) Iluzijo ali laž
A) Statistične metode B) Hermeneutični pristopi C) Mehanistični modeli D) Kvantitativna analiza podatkov
A) 'Totalna hermenevtika' B) 'Hermenevtika prekinitve' C) 'Hermenevtika kontinuitete' D) 'Hermenevtika reform'
A) Treba bi upoštevati samo sodobne perspektive. B) Te je mogoče univerzalno interpretirati brez upoštevanja konteksta. C) Te niso pomembne za sociološke študije. D) Te je treba razumeti v okviru diskurza, iz katerega izvirajo. |