A) Študij starih jezikov. B) Študij različnih religij. C) Umetnost pripovedovanja zgodb. D) Teorija in praksa interpretacije, zlasti pri preučevanju besedil.
A) John Locke B) Sokrates C) Martin Luther D) Friedrich Schleiermacher
A) Študij antične zgodovine. B) Postopek pisanja komentarja. C) Postopek prevajanja besedila od besede do besede. D) Kritična razlaga ali interpretacija besedila.
A) Razumevanje besedila na podlagi njegove slovnice in zgodovinskega konteksta. B) Osredotočanje le na teološke posledice besedila. C) Razlaga besedila zgolj na podlagi osebnih občutkov. D) Analiziranje strukture besedila brez upoštevanja jezika.
A) Zgodovinski zapisi o izvoru besedila. B) Predpostavke ali prepričanja, ki vplivajo na razlago besedila. C) Besedilne opombe je navedel avtor. D) Jezikovna orodja, ki se uporabljajo za razlago.
A) Aliteracija B) Onomatopeja C) Sozvočje D) Asonanca
A) Srednjeveška alkimija B) Starogrška filozofija C) Industrijska revolucija D) Sodobna računalniška znanost
A) Kleopatra B) Albert Einstein C) Pablo Picasso D) Martin Heidegger
A) Sintaksa B) Semantika C) Hermenevtika D) Gramatika
A) Besedilna kritika B) Zgodovinsko-kritična metoda C) Kritika z odzivom bralcev D) Gramatično-zgodovinska razlaga
A) Implikacija B) Dešifriranje C) Eksegeza D) Sklepanje
A) Isaac Newton B) Charles Darwin C) Leonardo da Vinci D) Hans-Georg Gadamer
A) Razlaga besedila brez upoštevanja slovnice. B) Analiza literarnih sredstev, uporabljenih v besedilu. C) Ustvarjanje nove interpretacije besedila. D) S primerjavo rokopisov določiti najnatančnejšo različico besedila.
A) Izračunavati. B) Pisati, sestavljati. C) Prevajati, razlagati. D) Opazovati, analizirati.
A) Anatolski (karijski). B) Indoevropski. C) Mezopotamski. D) Egiptovski.
A) Bil je sovražnik. B) Bil je služabnik. C) Bil je posrednik. D) Bil je sodnik.
A) Baraita rabina Ishmaela B) Kal v'chomer C) Načelo Hiliela D) Gezerah Shavah
A) Kot zbirko mitov. B) Kot besedilo brez napak. C) Kot zgodovinsko nepravilno. D) Kot besedilo, ki je odprto za osebno interpretacijo.
A) Argument ad maiorem (kal v'chomer) B) Ignoriranje konteksta C) Naključna interpretacija D) Samo dobesedni prevod
A) Omogočal je osebna mnenja. B) Ignoriral je druga besedila. C) Tanakh je bil smatran kot brezhiben. D) Osredotočal se je izključno na logiko.
A) Tumač B) Bojevnik C) Kralj D) Trgovec
A) De doctrina christiana B) Mimamsa Sutra C) Biblija D) Buddhavacana
A) Talmud. B) Kabala. C) Zohar. D) Midraš.
A) Mariologija. B) Kristologija. C) Trinitarna teologija. D) Cerkvena nauka (ecclesiologija).
A) Friedrich Schleiermacher. B) John Calvin. C) Martin Luther. D) Lorenzo Valla.
A) Friedrich Schleiermacher. B) Georg Henrik von Wright. C) Martin Heidegger. D) August Böckh.
A) Friedrich Schleiermacher. B) Charles Taylor. C) Wilhelm Dilthey. D) Martin Heidegger.
A) Tragična drama B) Igranje žalosti C) Alegorična interpretacija D) Politična podzavest
A) Empirična študija družinskih odnosov B) Izvir nemške tragedije C) Politična podzavest D) Objektivno znanje
A) 1992 B) 1985 C) 2000 D) 1972
A) Berlin B) München C) Frankfurt na Maini D) Hamburg
A) Frederick G. Lawrence B) Paul Ricœur C) Karl-Otto Apel D) Jürgen Habermas
A) Paul Ricœur B) Karl-Otto Apel C) Bernard Lonergan D) Rudolf Makkreel
A) Karl-Otto Apel B) Bernard Lonergan C) Jürgen Habermas D) Paul Ricœur
A) Jürgen Habermas B) Karl-Otto Apel C) Rudolf Makkreel D) Paul Ricœur
A) Jürgen Habermas B) Rudolf Makkreel C) Paul Ricœur D) Andrés Ortiz-Osés
A) Karl-Otto Apel B) Andrés Ortiz-Osés C) Paul Ricœur D) Rudolf Makkreel
A) Osredotoča se izključno na zahodne arhitekturne tradicije. B) Temelji na znanstveni analizi. C) Gre za hermenevtično srečanje z drugačnostjo. D) Izogiba se interpretaciji v procesih oblikovanja.
A) John Locke. B) Karl Marx. C) Immanuel Kant. D) Steve Smith.
A) Radikalni postmodernizem. B) Liberalni institucionalizem. C) Neorealizem. D) Klasični realizem.
A) Od 20. stoletja. B) Vsaj od 11. stoletja. C) Od 18. stoletja. D) Od obdobja renesanse.
A) Velika listina (Magna Carta). B) Justinijanova zbirka civilnega prava (Corpus Juris Civilis). C) Kodeks Hammurabija. D) Dvanajst tablic.
A) Martin Heidegger B) Paul Ricoeur C) Edmund Husserl D) Don Ihde
A) Kemiija B) Matematika C) Biologija D) Fizika
A) Don Ihde B) Gianni Vattimo C) Hugo E. Herrera D) Santiago Zabala
A) Natiskanje B) Zmagovina C) Ohranjanje D) Anarhija
A) Šibka misel B) Realizem C) Močna filozofija D) Empirična znanost
A) Don Ihde B) Gianni Vattimo C) Santiago Zabala D) Hugo E. Herrera
A) Hubert Dreyfus B) Jacques Lacan C) Maurice Merleau-Ponty D) Sigmund Freud
A) Martin Heidegger B) Ludwig Wittgenstein C) Hubert Dreyfus D) Jacques Lacan
A) Maurice Merleau-Ponty B) Martin Heidegger C) Hubert Dreyfus D) Sigmund Freud
A) Maurice Merleau-Ponty B) Sigmund Freud C) Hubert Dreyfus D) Jacques Lacan
A) Ludwig Wittgenstein B) Hubert Dreyfus C) Maurice Merleau-Ponty D) Martin Heidegger
A) Behavioralna psihologija B) Psihologija razvoja C) Klinična psihologija D) Humanistična psihologija
A) 'Sveto zgodovino' B) Zgodovinsko nepravilnost C) Iluzijo ali laž D) Izmišljeno zgodbo
A) Kvantitativna analiza podatkov B) Hermeneutični pristopi C) Mehanistični modeli D) Statistične metode
A) 'Hermenevtika prekinitve' B) 'Hermenevtika reform' C) 'Totalna hermenevtika' D) 'Hermenevtika kontinuitete'
A) Treba bi upoštevati samo sodobne perspektive. B) Te je treba razumeti v okviru diskurza, iz katerega izvirajo. C) Te je mogoče univerzalno interpretirati brez upoštevanja konteksta. D) Te niso pomembne za sociološke študije. |