A) Študij starih jezikov. B) Umetnost pripovedovanja zgodb. C) Teorija in praksa interpretacije, zlasti pri preučevanju besedil. D) Študij različnih religij.
A) Martin Luther B) John Locke C) Friedrich Schleiermacher D) Sokrates
A) Postopek prevajanja besedila od besede do besede. B) Študij antične zgodovine. C) Postopek pisanja komentarja. D) Kritična razlaga ali interpretacija besedila.
A) Osredotočanje le na teološke posledice besedila. B) Razumevanje besedila na podlagi njegove slovnice in zgodovinskega konteksta. C) Analiziranje strukture besedila brez upoštevanja jezika. D) Razlaga besedila zgolj na podlagi osebnih občutkov.
A) Zgodovinski zapisi o izvoru besedila. B) Jezikovna orodja, ki se uporabljajo za razlago. C) Besedilne opombe je navedel avtor. D) Predpostavke ali prepričanja, ki vplivajo na razlago besedila.
A) Onomatopeja B) Asonanca C) Sozvočje D) Aliteracija
A) Sodobna računalniška znanost B) Srednjeveška alkimija C) Industrijska revolucija D) Starogrška filozofija
A) Kleopatra B) Martin Heidegger C) Albert Einstein D) Pablo Picasso
A) Semantika B) Gramatika C) Sintaksa D) Hermenevtika
A) Besedilna kritika B) Gramatično-zgodovinska razlaga C) Zgodovinsko-kritična metoda D) Kritika z odzivom bralcev
A) Dešifriranje B) Eksegeza C) Implikacija D) Sklepanje
A) Charles Darwin B) Hans-Georg Gadamer C) Isaac Newton D) Leonardo da Vinci
A) Razlaga besedila brez upoštevanja slovnice. B) S primerjavo rokopisov določiti najnatančnejšo različico besedila. C) Ustvarjanje nove interpretacije besedila. D) Analiza literarnih sredstev, uporabljenih v besedilu.
A) Pisati, sestavljati. B) Izračunavati. C) Opazovati, analizirati. D) Prevajati, razlagati.
A) Mezopotamski. B) Indoevropski. C) Anatolski (karijski). D) Egiptovski.
A) Bil je posrednik. B) Bil je služabnik. C) Bil je sodnik. D) Bil je sovražnik.
A) Gezerah Shavah B) Načelo Hiliela C) Baraita rabina Ishmaela D) Kal v'chomer
A) Kot zgodovinsko nepravilno. B) Kot zbirko mitov. C) Kot besedilo, ki je odprto za osebno interpretacijo. D) Kot besedilo brez napak.
A) Naključna interpretacija B) Ignoriranje konteksta C) Argument ad maiorem (kal v'chomer) D) Samo dobesedni prevod
A) Omogočal je osebna mnenja. B) Ignoriral je druga besedila. C) Osredotočal se je izključno na logiko. D) Tanakh je bil smatran kot brezhiben.
A) Kralj B) Trgovec C) Tumač D) Bojevnik
A) Buddhavacana B) De doctrina christiana C) Biblija D) Mimamsa Sutra
A) Kabala. B) Midraš. C) Zohar. D) Talmud.
A) Mariologija. B) Kristologija. C) Cerkvena nauka (ecclesiologija). D) Trinitarna teologija.
A) John Calvin. B) Lorenzo Valla. C) Friedrich Schleiermacher. D) Martin Luther.
A) Friedrich Schleiermacher. B) August Böckh. C) Georg Henrik von Wright. D) Martin Heidegger.
A) Charles Taylor. B) Wilhelm Dilthey. C) Friedrich Schleiermacher. D) Martin Heidegger.
A) Tragična drama B) Alegorična interpretacija C) Igranje žalosti D) Politična podzavest
A) Empirična študija družinskih odnosov B) Politična podzavest C) Objektivno znanje D) Izvir nemške tragedije
A) 2000 B) 1992 C) 1985 D) 1972
A) Hamburg B) Berlin C) Frankfurt na Maini D) München
A) Karl-Otto Apel B) Jürgen Habermas C) Frederick G. Lawrence D) Paul Ricœur
A) Rudolf Makkreel B) Karl-Otto Apel C) Bernard Lonergan D) Paul Ricœur
A) Jürgen Habermas B) Paul Ricœur C) Bernard Lonergan D) Karl-Otto Apel
A) Jürgen Habermas B) Paul Ricœur C) Karl-Otto Apel D) Rudolf Makkreel
A) Paul Ricœur B) Jürgen Habermas C) Rudolf Makkreel D) Andrés Ortiz-Osés
A) Andrés Ortiz-Osés B) Paul Ricœur C) Rudolf Makkreel D) Karl-Otto Apel
A) Izogiba se interpretaciji v procesih oblikovanja. B) Temelji na znanstveni analizi. C) Gre za hermenevtično srečanje z drugačnostjo. D) Osredotoča se izključno na zahodne arhitekturne tradicije.
A) Immanuel Kant. B) Karl Marx. C) John Locke. D) Steve Smith.
A) Neorealizem. B) Liberalni institucionalizem. C) Klasični realizem. D) Radikalni postmodernizem.
A) Vsaj od 11. stoletja. B) Od 20. stoletja. C) Od obdobja renesanse. D) Od 18. stoletja.
A) Kodeks Hammurabija. B) Dvanajst tablic. C) Velika listina (Magna Carta). D) Justinijanova zbirka civilnega prava (Corpus Juris Civilis).
A) Edmund Husserl B) Paul Ricoeur C) Don Ihde D) Martin Heidegger
A) Fizika B) Kemiija C) Biologija D) Matematika
A) Don Ihde B) Hugo E. Herrera C) Santiago Zabala D) Gianni Vattimo
A) Natiskanje B) Ohranjanje C) Anarhija D) Zmagovina
A) Močna filozofija B) Šibka misel C) Realizem D) Empirična znanost
A) Gianni Vattimo B) Santiago Zabala C) Don Ihde D) Hugo E. Herrera
A) Sigmund Freud B) Hubert Dreyfus C) Maurice Merleau-Ponty D) Jacques Lacan
A) Hubert Dreyfus B) Ludwig Wittgenstein C) Jacques Lacan D) Martin Heidegger
A) Martin Heidegger B) Maurice Merleau-Ponty C) Hubert Dreyfus D) Sigmund Freud
A) Jacques Lacan B) Maurice Merleau-Ponty C) Hubert Dreyfus D) Sigmund Freud
A) Martin Heidegger B) Maurice Merleau-Ponty C) Hubert Dreyfus D) Ludwig Wittgenstein
A) Klinična psihologija B) Behavioralna psihologija C) Humanistična psihologija D) Psihologija razvoja
A) Zgodovinsko nepravilnost B) 'Sveto zgodovino' C) Izmišljeno zgodbo D) Iluzijo ali laž
A) Kvantitativna analiza podatkov B) Hermeneutični pristopi C) Statistične metode D) Mehanistični modeli
A) 'Hermenevtika kontinuitete' B) 'Totalna hermenevtika' C) 'Hermenevtika prekinitve' D) 'Hermenevtika reform'
A) Te niso pomembne za sociološke študije. B) Te je mogoče univerzalno interpretirati brez upoštevanja konteksta. C) Treba bi upoštevati samo sodobne perspektive. D) Te je treba razumeti v okviru diskurza, iz katerega izvirajo. |