A) Teorija in praksa interpretacije, zlasti pri preučevanju besedil. B) Umetnost pripovedovanja zgodb. C) Študij različnih religij. D) Študij starih jezikov.
A) Sokrates B) Martin Luther C) Friedrich Schleiermacher D) John Locke
A) Postopek pisanja komentarja. B) Postopek prevajanja besedila od besede do besede. C) Študij antične zgodovine. D) Kritična razlaga ali interpretacija besedila.
A) Analiziranje strukture besedila brez upoštevanja jezika. B) Razumevanje besedila na podlagi njegove slovnice in zgodovinskega konteksta. C) Razlaga besedila zgolj na podlagi osebnih občutkov. D) Osredotočanje le na teološke posledice besedila.
A) Besedilne opombe je navedel avtor. B) Zgodovinski zapisi o izvoru besedila. C) Predpostavke ali prepričanja, ki vplivajo na razlago besedila. D) Jezikovna orodja, ki se uporabljajo za razlago.
A) Onomatopeja B) Sozvočje C) Aliteracija D) Asonanca
A) Starogrška filozofija B) Srednjeveška alkimija C) Industrijska revolucija D) Sodobna računalniška znanost
A) Kleopatra B) Albert Einstein C) Pablo Picasso D) Martin Heidegger
A) Gramatika B) Hermenevtika C) Semantika D) Sintaksa
A) Zgodovinsko-kritična metoda B) Besedilna kritika C) Gramatično-zgodovinska razlaga D) Kritika z odzivom bralcev
A) Implikacija B) Dešifriranje C) Sklepanje D) Eksegeza
A) Leonardo da Vinci B) Isaac Newton C) Charles Darwin D) Hans-Georg Gadamer
A) Razlaga besedila brez upoštevanja slovnice. B) Analiza literarnih sredstev, uporabljenih v besedilu. C) Ustvarjanje nove interpretacije besedila. D) S primerjavo rokopisov določiti najnatančnejšo različico besedila.
A) Izračunavati. B) Prevajati, razlagati. C) Opazovati, analizirati. D) Pisati, sestavljati.
A) Mezopotamski. B) Egiptovski. C) Indoevropski. D) Anatolski (karijski).
A) Bil je sodnik. B) Bil je sovražnik. C) Bil je posrednik. D) Bil je služabnik.
A) Kal v'chomer B) Gezerah Shavah C) Načelo Hiliela D) Baraita rabina Ishmaela
A) Kot zbirko mitov. B) Kot zgodovinsko nepravilno. C) Kot besedilo brez napak. D) Kot besedilo, ki je odprto za osebno interpretacijo.
A) Argument ad maiorem (kal v'chomer) B) Ignoriranje konteksta C) Samo dobesedni prevod D) Naključna interpretacija
A) Ignoriral je druga besedila. B) Osredotočal se je izključno na logiko. C) Tanakh je bil smatran kot brezhiben. D) Omogočal je osebna mnenja.
A) Tumač B) Trgovec C) Kralj D) Bojevnik
A) Biblija B) Mimamsa Sutra C) De doctrina christiana D) Buddhavacana
A) Kabala. B) Midraš. C) Zohar. D) Talmud.
A) Cerkvena nauka (ecclesiologija). B) Kristologija. C) Mariologija. D) Trinitarna teologija.
A) Martin Luther. B) Friedrich Schleiermacher. C) Lorenzo Valla. D) John Calvin.
A) Martin Heidegger. B) August Böckh. C) Georg Henrik von Wright. D) Friedrich Schleiermacher.
A) Friedrich Schleiermacher. B) Wilhelm Dilthey. C) Martin Heidegger. D) Charles Taylor.
A) Alegorična interpretacija B) Igranje žalosti C) Politična podzavest D) Tragična drama
A) Politična podzavest B) Empirična študija družinskih odnosov C) Izvir nemške tragedije D) Objektivno znanje
A) 1985 B) 1992 C) 1972 D) 2000
A) Hamburg B) München C) Berlin D) Frankfurt na Maini
A) Paul Ricœur B) Jürgen Habermas C) Frederick G. Lawrence D) Karl-Otto Apel
A) Paul Ricœur B) Bernard Lonergan C) Karl-Otto Apel D) Rudolf Makkreel
A) Paul Ricœur B) Bernard Lonergan C) Jürgen Habermas D) Karl-Otto Apel
A) Rudolf Makkreel B) Paul Ricœur C) Karl-Otto Apel D) Jürgen Habermas
A) Rudolf Makkreel B) Jürgen Habermas C) Andrés Ortiz-Osés D) Paul Ricœur
A) Andrés Ortiz-Osés B) Rudolf Makkreel C) Paul Ricœur D) Karl-Otto Apel
A) Gre za hermenevtično srečanje z drugačnostjo. B) Osredotoča se izključno na zahodne arhitekturne tradicije. C) Temelji na znanstveni analizi. D) Izogiba se interpretaciji v procesih oblikovanja.
A) Steve Smith. B) Immanuel Kant. C) Karl Marx. D) John Locke.
A) Radikalni postmodernizem. B) Klasični realizem. C) Neorealizem. D) Liberalni institucionalizem.
A) Od obdobja renesanse. B) Od 20. stoletja. C) Vsaj od 11. stoletja. D) Od 18. stoletja.
A) Dvanajst tablic. B) Justinijanova zbirka civilnega prava (Corpus Juris Civilis). C) Kodeks Hammurabija. D) Velika listina (Magna Carta).
A) Paul Ricoeur B) Martin Heidegger C) Don Ihde D) Edmund Husserl
A) Kemiija B) Fizika C) Biologija D) Matematika
A) Gianni Vattimo B) Hugo E. Herrera C) Don Ihde D) Santiago Zabala
A) Ohranjanje B) Zmagovina C) Anarhija D) Natiskanje
A) Empirična znanost B) Močna filozofija C) Šibka misel D) Realizem
A) Santiago Zabala B) Don Ihde C) Hugo E. Herrera D) Gianni Vattimo
A) Sigmund Freud B) Jacques Lacan C) Maurice Merleau-Ponty D) Hubert Dreyfus
A) Hubert Dreyfus B) Ludwig Wittgenstein C) Jacques Lacan D) Martin Heidegger
A) Sigmund Freud B) Martin Heidegger C) Maurice Merleau-Ponty D) Hubert Dreyfus
A) Sigmund Freud B) Maurice Merleau-Ponty C) Hubert Dreyfus D) Jacques Lacan
A) Martin Heidegger B) Ludwig Wittgenstein C) Hubert Dreyfus D) Maurice Merleau-Ponty
A) Klinična psihologija B) Behavioralna psihologija C) Psihologija razvoja D) Humanistična psihologija
A) 'Sveto zgodovino' B) Zgodovinsko nepravilnost C) Izmišljeno zgodbo D) Iluzijo ali laž
A) Hermeneutični pristopi B) Mehanistični modeli C) Kvantitativna analiza podatkov D) Statistične metode
A) 'Totalna hermenevtika' B) 'Hermenevtika kontinuitete' C) 'Hermenevtika prekinitve' D) 'Hermenevtika reform'
A) Te je treba razumeti v okviru diskurza, iz katerega izvirajo. B) Te niso pomembne za sociološke študije. C) Te je mogoče univerzalno interpretirati brez upoštevanja konteksta. D) Treba bi upoštevati samo sodobne perspektive. |