A) Vrtenje B) Prevajanje C) Povečava D) Projekcija
A) Kardinalne smeri B) Zgodovinske znamenitosti C) Lokalne restavracije D) Podnebna območja
A) Ptolemaj B) Gerardus Mercator C) Ferdinand Magellan D) Krištof Kolumb
A) Politični zemljevid B) Podnebni zemljevid C) Gospodarski zemljevid D) Reliefni zemljevid
A) Meje nacionalnih parkov B) Zgodovinske bitke C) Ladijske poti D) Nadmorska višina
A) Predstavitev znanih znamenitosti B) razložite simbole in barve, uporabljene na zemljevidu. C) Seznam lokalnih politikov D) Načrtovanje zgodovinskih bitk
A) John Snow B) Maria Mitchell C) Arthur H. Robinson D) Alfred Wegener
A) Vrsta zgodovinskega dokumenta B) Posebna vrsta kompasa C) Zemljevid za otoške formacije D) Črta na zemljevidu, ki povezuje točke enake vrednosti.
A) Gerardus Mercator leta 1569. B) Ptolomej v 2. stoletju našega štetja. C) Arabski geograf Muhammad al-Idrisi leta 1154. D) Abraham Ortelius leta 1570.
A) Abraham Ortelius leta 1570. B) Martin Behaim leta 1492. C) Gerardus Mercator leta 1569. D) Ptolomej v 2. stoletju našega štetja.
A) Martin Waldseemüller leta 1507. B) Abraham Ortelius leta 1570. C) Gerardus Mercator leta 1569. D) Ptolomej v 2. stoletju našega štetja.
A) Martin Waldseemüller leta 1507. B) Abraham Ortelius z delom Theatrum Orbis Terrarum leta 1570. C) Ptolomej v 2. stoletju našega štetja. D) Gerardus Mercator leta 1569.
A) Kamnita plošča B) Bakrena plošča C) Bakrena pločevina D) Trdo lesno vlakno srednje gostote
A) Postopek je hitrejši kot pri tehniki intaglio. B) Omogoča zelo natančne podrobnosti in natančnost. C) Karte se lahko izdelujejo s tehniko drgnjenja, brez uporabe tiska. D) Lesorezi so najcenejša oblika tiska.
A) Med B) Papir C) Les D) Bakrovo
A) Ker so bile v tistem času zelo drage. B) Hitro so se poslabšale med procesom tiskanja. C) Za izdelavo novih orodij za tisk. D) Zaradi pomanjkanja kovinskih surovin.
A) Pisava, ki je sestavljena iz zaprtih, krivuljastih črk. B) Vrsta žigovanja (lesoreza). C) Metoda za risanje obrob. D) Tehnika za barvanje zemljevidov.
A) Ustvarjen je bil s tehnikami lesenega žigovanja. B) Bil je prvi zemljevid, ki je uporabil barve. C) Izpodbija napačne predstave, da Azijci niso izdelovali kartografskih zemljevidov, dokler niso Evropejci prispeli. D) Prikazal je le lokalne trgovinske poti.
A) V zgodnjem 16. stoletju. B) Okoli leta 1620. C) V sredini 19. stoletja. D) V poznem 18. stoletju.
A) Tehnike ročnega pisanja črk. B) Uporaba kompasov za navigacijo. C) Ročno barvanje kart. D) Krta tehnologija žigovanja s lesenimi ploščami.
A) Ustvaril je prazna območja, ki so predstavljala neznana ozemlja. B) Je upodoblil namišljene geografske elemente. C) Za nepreiskane regije je uporabil samo ilustracije živali. D) Vsa območja je izpolnil z podrobnimi risbami.
A) 1 palec = 1 milja B) 1:50.000 C) 1:100.000 D) 1:24.000
A) Ordnance Survey B) Kanadski geodetski urad C) Geološka služba Združenih držav Amerike (US Geological Survey) D) Društvo National Geographic
A) Po gostoti prebivalstva. B) Po višinskih nivojih. C) V numerične kategorije (choropleth). D) Po vrstah uporabe zemljišč.
A) Zdravstveno varstvo B) Turizem C) Komunalne službe D) Izobraževanje
A) Arthur H. Robinson. B) John Snow. C) Švicarski profesor Eduard Imhof. D) Charles Minard.
A) Široka javnost. B) Posamezna oseba. C) Specifični strokovnjaki na področju geografije. D) Samo kartografi.
A) Pomagati oblikovati naš pogled na svet s pomočjo prostorskih perspektiv. B) Deluje izključno kot navigacijski pripomočki. C) Zagotavljati zabavo s pomočjo vizualnih elementov. D) Služi le kot orodje za umetniško izražanje.
A) Richard Ciacci, načrtovalec. B) Anonimen kartograf iz začetka 20. stoletja. C) Skupina kartografov pri državni agenciji. D) Švicarski državni urad za kartografijo.
A) Nikoli ni bilo ugotovljeno, da je izmišljena. B) Dve leti. C) Takoj po njenem nastanku. D) Več kot desetletje.
A) Društvo za kartografijo in geografske informacije B) Društvo kartografov C) Mednarodna kartografska zveza (ICA) D) Britanska kartografska družba
A) Severnoameriška kartografska informacijska družba B) British Cartographic Society (BCS) - Britanska kartografska družba C) Mednarodna kartografska zveza D) Kanadska kartografska zveza
A) Aplikacije digitalne Zemlje B) Fotogrametrija in daljinsko zaznavanje C) Geografski informacijski sistemi D) Prostorske algoritme
A) Digitalne tehnologije za Zemljo B) Geo-prostorna informacijska znanost C) Uporabna opazovanja Zemlje D) Kartografski vidiki
A) Journal of Maps B) The Cartographic Journal C) Cartographica D) International Journal of Cartography
A) Mednarodno kartografsko združenje B) Severnoameriško društvo za kartografske informacije C) Britansko kartografsko društvo D) Kanadska kartografska združenja (CCA) |