A) Povečava B) Vrtenje C) Prevajanje D) Projekcija
A) Zgodovinske znamenitosti B) Podnebna območja C) Kardinalne smeri D) Lokalne restavracije
A) Gerardus Mercator B) Ferdinand Magellan C) Ptolemaj D) Krištof Kolumb
A) Gospodarski zemljevid B) Podnebni zemljevid C) Reliefni zemljevid D) Politični zemljevid
A) Zgodovinske bitke B) Ladijske poti C) Nadmorska višina D) Meje nacionalnih parkov
A) Seznam lokalnih politikov B) Predstavitev znanih znamenitosti C) Načrtovanje zgodovinskih bitk D) razložite simbole in barve, uporabljene na zemljevidu.
A) John Snow B) Alfred Wegener C) Maria Mitchell D) Arthur H. Robinson
A) Vrsta zgodovinskega dokumenta B) Črta na zemljevidu, ki povezuje točke enake vrednosti. C) Zemljevid za otoške formacije D) Posebna vrsta kompasa
A) Ptolomej v 2. stoletju našega štetja. B) Abraham Ortelius leta 1570. C) Arabski geograf Muhammad al-Idrisi leta 1154. D) Gerardus Mercator leta 1569.
A) Ptolomej v 2. stoletju našega štetja. B) Abraham Ortelius leta 1570. C) Martin Behaim leta 1492. D) Gerardus Mercator leta 1569.
A) Abraham Ortelius leta 1570. B) Ptolomej v 2. stoletju našega štetja. C) Gerardus Mercator leta 1569. D) Martin Waldseemüller leta 1507.
A) Martin Waldseemüller leta 1507. B) Gerardus Mercator leta 1569. C) Abraham Ortelius z delom Theatrum Orbis Terrarum leta 1570. D) Ptolomej v 2. stoletju našega štetja.
A) Trdo lesno vlakno srednje gostote B) Kamnita plošča C) Bakrena pločevina D) Bakrena plošča
A) Lesorezi so najcenejša oblika tiska. B) Postopek je hitrejši kot pri tehniki intaglio. C) Omogoča zelo natančne podrobnosti in natančnost. D) Karte se lahko izdelujejo s tehniko drgnjenja, brez uporabe tiska.
A) Bakrovo B) Les C) Papir D) Med
A) Hitro so se poslabšale med procesom tiskanja. B) Zaradi pomanjkanja kovinskih surovin. C) Za izdelavo novih orodij za tisk. D) Ker so bile v tistem času zelo drage.
A) Metoda za risanje obrob. B) Tehnika za barvanje zemljevidov. C) Vrsta žigovanja (lesoreza). D) Pisava, ki je sestavljena iz zaprtih, krivuljastih črk.
A) Prikazal je le lokalne trgovinske poti. B) Izpodbija napačne predstave, da Azijci niso izdelovali kartografskih zemljevidov, dokler niso Evropejci prispeli. C) Ustvarjen je bil s tehnikami lesenega žigovanja. D) Bil je prvi zemljevid, ki je uporabil barve.
A) V zgodnjem 16. stoletju. B) Okoli leta 1620. C) V poznem 18. stoletju. D) V sredini 19. stoletja.
A) Tehnike ročnega pisanja črk. B) Krta tehnologija žigovanja s lesenimi ploščami. C) Ročno barvanje kart. D) Uporaba kompasov za navigacijo.
A) Vsa območja je izpolnil z podrobnimi risbami. B) Za nepreiskane regije je uporabil samo ilustracije živali. C) Ustvaril je prazna območja, ki so predstavljala neznana ozemlja. D) Je upodoblil namišljene geografske elemente.
A) 1:50.000 B) 1:24.000 C) 1 palec = 1 milja D) 1:100.000
A) Društvo National Geographic B) Geološka služba Združenih držav Amerike (US Geological Survey) C) Kanadski geodetski urad D) Ordnance Survey
A) Po vrstah uporabe zemljišč. B) Po višinskih nivojih. C) Po gostoti prebivalstva. D) V numerične kategorije (choropleth).
A) Izobraževanje B) Turizem C) Komunalne službe D) Zdravstveno varstvo
A) Švicarski profesor Eduard Imhof. B) John Snow. C) Charles Minard. D) Arthur H. Robinson.
A) Posamezna oseba. B) Specifični strokovnjaki na področju geografije. C) Široka javnost. D) Samo kartografi.
A) Deluje izključno kot navigacijski pripomočki. B) Služi le kot orodje za umetniško izražanje. C) Zagotavljati zabavo s pomočjo vizualnih elementov. D) Pomagati oblikovati naš pogled na svet s pomočjo prostorskih perspektiv.
A) Skupina kartografov pri državni agenciji. B) Richard Ciacci, načrtovalec. C) Anonimen kartograf iz začetka 20. stoletja. D) Švicarski državni urad za kartografijo.
A) Več kot desetletje. B) Nikoli ni bilo ugotovljeno, da je izmišljena. C) Dve leti. D) Takoj po njenem nastanku.
A) Mednarodna kartografska zveza (ICA) B) Društvo kartografov C) Britanska kartografska družba D) Društvo za kartografijo in geografske informacije
A) Severnoameriška kartografska informacijska družba B) British Cartographic Society (BCS) - Britanska kartografska družba C) Mednarodna kartografska zveza D) Kanadska kartografska zveza
A) Fotogrametrija in daljinsko zaznavanje B) Prostorske algoritme C) Aplikacije digitalne Zemlje D) Geografski informacijski sistemi
A) Geo-prostorna informacijska znanost B) Kartografski vidiki C) Uporabna opazovanja Zemlje D) Digitalne tehnologije za Zemljo
A) Cartographica B) Journal of Maps C) The Cartographic Journal D) International Journal of Cartography
A) Severnoameriško društvo za kartografske informacije B) Britansko kartografsko društvo C) Kanadska kartografska združenja (CCA) D) Mednarodno kartografsko združenje |