A) Povečava B) Prevajanje C) Projekcija D) Vrtenje
A) Lokalne restavracije B) Zgodovinske znamenitosti C) Podnebna območja D) Kardinalne smeri
A) Ferdinand Magellan B) Krištof Kolumb C) Gerardus Mercator D) Ptolemaj
A) Reliefni zemljevid B) Podnebni zemljevid C) Gospodarski zemljevid D) Politični zemljevid
A) Meje nacionalnih parkov B) Ladijske poti C) Zgodovinske bitke D) Nadmorska višina
A) Seznam lokalnih politikov B) Predstavitev znanih znamenitosti C) Načrtovanje zgodovinskih bitk D) razložite simbole in barve, uporabljene na zemljevidu.
A) John Snow B) Alfred Wegener C) Maria Mitchell D) Arthur H. Robinson
A) Vrsta zgodovinskega dokumenta B) Črta na zemljevidu, ki povezuje točke enake vrednosti. C) Posebna vrsta kompasa D) Zemljevid za otoške formacije
A) Arabski geograf Muhammad al-Idrisi leta 1154. B) Ptolomej v 2. stoletju našega štetja. C) Gerardus Mercator leta 1569. D) Abraham Ortelius leta 1570.
A) Gerardus Mercator leta 1569. B) Martin Behaim leta 1492. C) Abraham Ortelius leta 1570. D) Ptolomej v 2. stoletju našega štetja.
A) Ptolomej v 2. stoletju našega štetja. B) Martin Waldseemüller leta 1507. C) Gerardus Mercator leta 1569. D) Abraham Ortelius leta 1570.
A) Gerardus Mercator leta 1569. B) Abraham Ortelius z delom Theatrum Orbis Terrarum leta 1570. C) Martin Waldseemüller leta 1507. D) Ptolomej v 2. stoletju našega štetja.
A) Bakrena pločevina B) Bakrena plošča C) Kamnita plošča D) Trdo lesno vlakno srednje gostote
A) Postopek je hitrejši kot pri tehniki intaglio. B) Karte se lahko izdelujejo s tehniko drgnjenja, brez uporabe tiska. C) Lesorezi so najcenejša oblika tiska. D) Omogoča zelo natančne podrobnosti in natančnost.
A) Bakrovo B) Les C) Papir D) Med
A) Za izdelavo novih orodij za tisk. B) Zaradi pomanjkanja kovinskih surovin. C) Ker so bile v tistem času zelo drage. D) Hitro so se poslabšale med procesom tiskanja.
A) Pisava, ki je sestavljena iz zaprtih, krivuljastih črk. B) Vrsta žigovanja (lesoreza). C) Tehnika za barvanje zemljevidov. D) Metoda za risanje obrob.
A) Ustvarjen je bil s tehnikami lesenega žigovanja. B) Bil je prvi zemljevid, ki je uporabil barve. C) Izpodbija napačne predstave, da Azijci niso izdelovali kartografskih zemljevidov, dokler niso Evropejci prispeli. D) Prikazal je le lokalne trgovinske poti.
A) Okoli leta 1620. B) V poznem 18. stoletju. C) V sredini 19. stoletja. D) V zgodnjem 16. stoletju.
A) Tehnike ročnega pisanja črk. B) Krta tehnologija žigovanja s lesenimi ploščami. C) Ročno barvanje kart. D) Uporaba kompasov za navigacijo.
A) Vsa območja je izpolnil z podrobnimi risbami. B) Za nepreiskane regije je uporabil samo ilustracije živali. C) Ustvaril je prazna območja, ki so predstavljala neznana ozemlja. D) Je upodoblil namišljene geografske elemente.
A) 1:50.000 B) 1:100.000 C) 1 palec = 1 milja D) 1:24.000
A) Kanadski geodetski urad B) Geološka služba Združenih držav Amerike (US Geological Survey) C) Društvo National Geographic D) Ordnance Survey
A) V numerične kategorije (choropleth). B) Po vrstah uporabe zemljišč. C) Po gostoti prebivalstva. D) Po višinskih nivojih.
A) Komunalne službe B) Zdravstveno varstvo C) Turizem D) Izobraževanje
A) John Snow. B) Arthur H. Robinson. C) Švicarski profesor Eduard Imhof. D) Charles Minard.
A) Specifični strokovnjaki na področju geografije. B) Široka javnost. C) Posamezna oseba. D) Samo kartografi.
A) Zagotavljati zabavo s pomočjo vizualnih elementov. B) Pomagati oblikovati naš pogled na svet s pomočjo prostorskih perspektiv. C) Služi le kot orodje za umetniško izražanje. D) Deluje izključno kot navigacijski pripomočki.
A) Skupina kartografov pri državni agenciji. B) Anonimen kartograf iz začetka 20. stoletja. C) Richard Ciacci, načrtovalec. D) Švicarski državni urad za kartografijo.
A) Dve leti. B) Takoj po njenem nastanku. C) Nikoli ni bilo ugotovljeno, da je izmišljena. D) Več kot desetletje.
A) Mednarodna kartografska zveza (ICA) B) Društvo za kartografijo in geografske informacije C) Društvo kartografov D) Britanska kartografska družba
A) Severnoameriška kartografska informacijska družba B) Kanadska kartografska zveza C) British Cartographic Society (BCS) - Britanska kartografska družba D) Mednarodna kartografska zveza
A) Fotogrametrija in daljinsko zaznavanje B) Aplikacije digitalne Zemlje C) Prostorske algoritme D) Geografski informacijski sistemi
A) Geo-prostorna informacijska znanost B) Kartografski vidiki C) Uporabna opazovanja Zemlje D) Digitalne tehnologije za Zemljo
A) International Journal of Cartography B) Cartographica C) Journal of Maps D) The Cartographic Journal
A) Severnoameriško društvo za kartografske informacije B) Kanadska kartografska združenja (CCA) C) Britansko kartografsko društvo D) Mednarodno kartografsko združenje |