A) Projekcija B) Povečava C) Vrtenje D) Prevajanje
A) Lokalne restavracije B) Podnebna območja C) Kardinalne smeri D) Zgodovinske znamenitosti
A) Ptolemaj B) Krištof Kolumb C) Ferdinand Magellan D) Gerardus Mercator
A) Reliefni zemljevid B) Podnebni zemljevid C) Politični zemljevid D) Gospodarski zemljevid
A) Ladijske poti B) Meje nacionalnih parkov C) Zgodovinske bitke D) Nadmorska višina
A) Načrtovanje zgodovinskih bitk B) Predstavitev znanih znamenitosti C) Seznam lokalnih politikov D) razložite simbole in barve, uporabljene na zemljevidu.
A) Maria Mitchell B) John Snow C) Alfred Wegener D) Arthur H. Robinson
A) Zemljevid za otoške formacije B) Črta na zemljevidu, ki povezuje točke enake vrednosti. C) Posebna vrsta kompasa D) Vrsta zgodovinskega dokumenta
A) Gerardus Mercator leta 1569. B) Ptolomej v 2. stoletju našega štetja. C) Arabski geograf Muhammad al-Idrisi leta 1154. D) Abraham Ortelius leta 1570.
A) Gerardus Mercator leta 1569. B) Ptolomej v 2. stoletju našega štetja. C) Martin Behaim leta 1492. D) Abraham Ortelius leta 1570.
A) Abraham Ortelius leta 1570. B) Martin Waldseemüller leta 1507. C) Gerardus Mercator leta 1569. D) Ptolomej v 2. stoletju našega štetja.
A) Martin Waldseemüller leta 1507. B) Gerardus Mercator leta 1569. C) Abraham Ortelius z delom Theatrum Orbis Terrarum leta 1570. D) Ptolomej v 2. stoletju našega štetja.
A) Bakrena plošča B) Kamnita plošča C) Bakrena pločevina D) Trdo lesno vlakno srednje gostote
A) Lesorezi so najcenejša oblika tiska. B) Postopek je hitrejši kot pri tehniki intaglio. C) Karte se lahko izdelujejo s tehniko drgnjenja, brez uporabe tiska. D) Omogoča zelo natančne podrobnosti in natančnost.
A) Bakrovo B) Les C) Med D) Papir
A) Za izdelavo novih orodij za tisk. B) Hitro so se poslabšale med procesom tiskanja. C) Ker so bile v tistem času zelo drage. D) Zaradi pomanjkanja kovinskih surovin.
A) Pisava, ki je sestavljena iz zaprtih, krivuljastih črk. B) Tehnika za barvanje zemljevidov. C) Metoda za risanje obrob. D) Vrsta žigovanja (lesoreza).
A) Bil je prvi zemljevid, ki je uporabil barve. B) Ustvarjen je bil s tehnikami lesenega žigovanja. C) Prikazal je le lokalne trgovinske poti. D) Izpodbija napačne predstave, da Azijci niso izdelovali kartografskih zemljevidov, dokler niso Evropejci prispeli.
A) Okoli leta 1620. B) V poznem 18. stoletju. C) V sredini 19. stoletja. D) V zgodnjem 16. stoletju.
A) Ročno barvanje kart. B) Uporaba kompasov za navigacijo. C) Krta tehnologija žigovanja s lesenimi ploščami. D) Tehnike ročnega pisanja črk.
A) Za nepreiskane regije je uporabil samo ilustracije živali. B) Je upodoblil namišljene geografske elemente. C) Ustvaril je prazna območja, ki so predstavljala neznana ozemlja. D) Vsa območja je izpolnil z podrobnimi risbami.
A) 1:100.000 B) 1:50.000 C) 1 palec = 1 milja D) 1:24.000
A) Društvo National Geographic B) Geološka služba Združenih držav Amerike (US Geological Survey) C) Ordnance Survey D) Kanadski geodetski urad
A) V numerične kategorije (choropleth). B) Po vrstah uporabe zemljišč. C) Po gostoti prebivalstva. D) Po višinskih nivojih.
A) Turizem B) Izobraževanje C) Komunalne službe D) Zdravstveno varstvo
A) Charles Minard. B) John Snow. C) Švicarski profesor Eduard Imhof. D) Arthur H. Robinson.
A) Samo kartografi. B) Široka javnost. C) Posamezna oseba. D) Specifični strokovnjaki na področju geografije.
A) Služi le kot orodje za umetniško izražanje. B) Pomagati oblikovati naš pogled na svet s pomočjo prostorskih perspektiv. C) Zagotavljati zabavo s pomočjo vizualnih elementov. D) Deluje izključno kot navigacijski pripomočki.
A) Skupina kartografov pri državni agenciji. B) Anonimen kartograf iz začetka 20. stoletja. C) Švicarski državni urad za kartografijo. D) Richard Ciacci, načrtovalec.
A) Nikoli ni bilo ugotovljeno, da je izmišljena. B) Takoj po njenem nastanku. C) Več kot desetletje. D) Dve leti.
A) Društvo za kartografijo in geografske informacije B) Društvo kartografov C) Mednarodna kartografska zveza (ICA) D) Britanska kartografska družba
A) British Cartographic Society (BCS) - Britanska kartografska družba B) Mednarodna kartografska zveza C) Severnoameriška kartografska informacijska družba D) Kanadska kartografska zveza
A) Aplikacije digitalne Zemlje B) Prostorske algoritme C) Geografski informacijski sistemi D) Fotogrametrija in daljinsko zaznavanje
A) Geo-prostorna informacijska znanost B) Kartografski vidiki C) Digitalne tehnologije za Zemljo D) Uporabna opazovanja Zemlje
A) The Cartographic Journal B) International Journal of Cartography C) Journal of Maps D) Cartographica
A) Mednarodno kartografsko združenje B) Britansko kartografsko društvo C) Severnoameriško društvo za kartografske informacije D) Kanadska kartografska združenja (CCA) |