A) velika zaloga nezdrave hrane. B) Uživanje samo ekološke hrane C) Dostop do zadostne količine varne in hranljive hrane za vse posameznike D) omejevanje dostopa do hrane za določene skupine.
A) Veliko povpraševanje potrošnikov B) Strogi vladni predpisi C) Prekomerna proizvodnja hrane D) Revščina
A) Omrežje za distribucijo hrane, ki ga nadzoruje vlada. B) Pravica posameznikov in skupnosti, da nadzorujejo svoje prehranske sisteme. C) uživanje le hrane, pridelane v lastni državi. D) Darovanje odvečne hrane v dobrodelne namene
A) Oaza z obilnimi viri hrane B) Območje z omejenim dostopom do cenovno dostopne in hranljive hrane C) Puščava iz živil D) Občina z veliko možnostmi hitre prehrane
A) Zagotavljanje le nujne pomoči v hrani B) Izvajanje politik za spodbujanje dostopa do hranljive hrane za vse državljane. C) Spodbujanje nezdravih prehranjevalnih navad D) Nadzor nad cenami hitre prehrane
A) Z zmanjšanjem števila prebivalcev B) z vplivom na proizvodnjo in distribucijo hrane C) S povečanjem dohodka ljudi D) z izboljšanjem kmetijskih tehnik
A) Povečanje stroškov zdravstvenega varstva B) Spodbujanje programov za zmanjšanje telesne teže C) spodbujanje nezdravih prehranjevalnih navad D) preprečevanje podhranjenosti in z njo povezanih zdravstvenih težav
A) Z večjim zanašanjem na pridelke, ki zahtevajo veliko vode. B) s prilagajanjem spreminjajočim se podnebnim razmeram za zagotavljanje trajnostne proizvodnje hrane C) Z ignoriranjem vplivov podnebnih sprememb na kmetijstvo D) s spodbujanjem krčenja gozdov za kmetijske namene.
A) Spodbujanje uživanja hitre hrane B) Nasprotovanje pobudam za zanesljivo preskrbo s hrano C) Izkoriščanje pomanjkanja hrane za dobiček D) Zagotavljanje pomoči, virov in zagovorništva za skupnosti, ki se soočajo s pomanjkanjem hrane. |