A) Urejen seznam predmetov B) Posamezen predmet C) Zbirka različnih predmetov D) Kuplet predmetov
A) ∩ B) ⊆ C) ∉ D) ∈
A) Singletonski nabor B) Univerzalni komplet C) Prazna množica D) Komplet moči
A) Podnabor B) Union C) Kardinalnost D) Križišče
A) Singletonski nabor B) Končna množica C) Prazna množica D) Univerzalni komplet
A) Križišče B) Union C) Dopolnitev D) kartezični produkt
A) A - A B) A ∪ A C) A ∩ A D) A'
A) Komplet moči B) Komplet dopolnil C) Neskončna množica D) Končna množica
A) Neskončna množica B) Univerzalni komplet C) Singletonski nabor D) Prazna množica
A) 6 B) 5 C) 10 D) 2
A) Elementi, ki so v množici A, ne pa tudi v množici B B) Simetrična razlika množic A in B C) Presečišče množic A in B D) Unija množic A in B
A) Križišče B) Union C) Simetrična razlika D) Dopolnitev
A) 5 B) 8 C) 15 D) 3
A) 11 do 25 B) 26 do 30 C) 10 do 15 D) 1 do 5
A) Ena množica je podmnožica druge B) Obe sta prazni množici C) Imajo različne elemente D) Imajo enake elemente
A) ∩ B) ∪ C) ∉ D) ⊆
A) Dopolnitev množice A glede na množico B B) Presečišče množic A in B C) Združitev množic A in B D) Močna množica množice A
A) n2 B) 2n C) 2n D) n!
A) Union B) Križišče C) Dopolnitev D) Simetrična razlika
A) Prazna množica B) Singletonski nabor C) Končna množica D) Univerzalni komplet
A) Zenon iz Eleje B) Richard Dedekind C) Bernard Bolzano D) Georg Cantor
A) Georg Cantor B) Richard Dedekind C) Bernard Bolzano D) Zenon iz Eleje
A) Trigonometrični zaporedji B) Relacije ekvivalence C) Množice točk D) Množice
A) Richard Dedekind B) Bernard Bolzano C) Zenon iz Eleje D) Georg Cantor
A) Bernhard Riemann B) Bernard Bolzano C) Georg Cantor D) Richard Dedekind
A) Dedekindovo delo o relacijah ekvivalence B) Cantorjeva raziskava množic točk C) Riemannov prispevek o trigonometričnih zaporedjih D) Bolzanovi paradoksi neskončnosti
A) 1885 B) 1872 C) 1890 D) 1874
A) Cantorjeva diagonalna argumentacija B) Dedekindove presečišča C) Prvi Cantorjev dokaz nepreštevnosti D) Peanove aksiome
A) Delta (Δ) B) Sigma (Σ) C) Aleph (ℵ) D) Omega (ω)
A) Aleph (ℵ) B) Beta (β) C) Gamma (γ) D) Omega (ω)
A) Richard Dedekind B) Leopold Kronecker C) Giuseppe Peano D) Gottlob Frege
A) Cantorov paradoks B) Fregova protislovnost C) Russellov paradoks D) Peanov paradoks
A) Omega (ω) B) Aleph (ℵ) C) Epsilon (ε) D) Delta (Δ)
A) A ∪ o B) o ⊆ A C) A ∩ o D) o ∈ A
A) Unija B) Pravilna podmnožica C) Presek D) Simetrična razlika
A) {1} B) {1, 4} C) {2, 3} D) {4}
A) {1, 2, 3, 4} B) {2, 3} C) {1} D) {1, 4}
A) ∅ B) {} C) ∩ D) ∪
A) A △ P B) A ∩ P C) P(A) D) A ∪ P
A) Teorija množic Morse-Kelley B) Nova temeljna teorija (NF) C) Teorija množic Von Neumann-Bernays-Gödel D) Teorija množic Zermelo-Fraenkel
A) V B) U C) Z D) N
A) Podmnožice B) Osnovni elementi C) Elementi D) Člani
A) NFU B) CZF (konstruktivna teorija množic Zermelo–Fraenkel) C) Teorija množic Von Neumann–Bernays–Gödel D) ZFC
A) 4 B) Nedoločeno C) 2 D) 3
A) Coq B) Isabelle C) Lean D) Metamath
A) Lotfi A. Zadeh B) Ernst Zermelo C) Georg Cantor D) Abraham Fraenkel
A) Konstruirana univerza L, ki jo je razvil Gödel. B) Ne dosegljiva kardinalna številka. C) Model, v katerem velja aksiom determinacije. D) Hierarhija von Neumanna V.
A) Paul Cohen. B) Georg Cantor. C) Kurt Gödel. D) Ernst Zermelo.
A) Hipoteza o kontinuumu. B) Banah-Tarski paradoks. C) Vprašanje o normalni Moorejevi prostorski množici. D) Poincaréjeva domneva.
A) Teorijo toposov. B) Algoritmično človeško dedukcijo. C) Teorijo homotopij. D) Teorijo neskončnih množic.
A) Teorija homotopije. B) Topologija, ki temelji na teoriji množic. C) Konstruktivna analiza. D) Teorija toposov.
A) Topologija, ki temelji na teoriji množic. B) Teorija toposov. C) Teorija homotopij. D) Konstruktivna analiza.
A) Kot topološki prostor. B) Kot homotopijsko 0-vrsto. C) Kot neskončno kardinalno število. D) Kot predikat.
A) Francija B) Japonska C) Združene države Amerike D) Nemčija
A) Krožni diagrami B) Stolpčni diagrami C) Vennovi diagrami D) Linijski diagrami
A) John Venn B) Leonhard Euler C) Augustus De Morgan D) George Boole
A) \(\mathbb{R}\) B) \(\mathbb{Q}\) C) \(\mathbb{N}\) D) \(\mathbb{Z}\)
A) \(\mathbb{N}\) B) \(\mathbb{R}\) C) \(\mathbb{Q}\) D) \(\mathbb{Z}\)
A) Operativna definicija B) Ekstenzionalna definicija C) Funkcionalna definicija D) Intenzionalna definicija
A) Biologija B) Matematično izobraževanje C) Kemija D) Fizika |