- 1. Antropolog David Graeber v knjigi "Dolg: prvih 5000 let" raziskuje zapleteno zgodovino in razvoj dolga ter izpodbija običajne ekonomske pripovedi, ki ga postavljajo zgolj kot finančno orodje. Graeber natančno dokaže, da je dolg temeljni del človeške družbe že od njenega nastanka, prepleten z družbenimi odnosi in moralnimi obveznostmi. Skozi multidisciplinarno prizmo sledi izvoru dolga od starodavnih družb, ki so delovale na podlagi sistemov vzajemnosti in vzajemnih obveznosti, do sodobnega kapitalističnega okvira, ki daje prednost dobičku in kapitalu. Graeber se poglobi v etične posledice dolga in raziskuje, kako se je skozi zgodovino uporabljal kot mehanizem nadzora, ki je vplival na življenja posameznikov in oblikoval celotne civilizacije. Kritizira tudi sodobni finančni sistem ter razkriva krivice in neenakosti, ki izhajajo iz neusmiljenih dolžniških ciklov, zlasti v okviru globalizacije in neoliberalnih politik. S prepletanjem zgodovinskih, antropoloških in ekonomskih pripovedi Graeber poziva bralce, naj ponovno premislijo o svojem dojemanju dolga, in poziva k ponovni oceni njegove vloge v osebnem in družbenem kontekstu.
Na kaj se osredotoča knjiga Davida Graeberja 'Dolg'?
A) Ekonomske teorije obrestnih mer
B) Zgodovinske in družbene posledice dolga
C) Vlaganje na borzi
D) Upravljanje osebnih financ
- 2. S čim je po Graeberjevem mnenju pogosto povezan dolg?
A) Čisto finančne transakcije
B) Vrednotenje valute
C) Naložbene priložnosti
D) Družbeni odnosi in dinamika moči
- 3. S katerim izrazom Graeber opiše moralno obveznost, ki jo lahko ustvarijo dolgovi?
A) Socialni dolg
B) Finančna obveznost
C) Denarna dajatev
D) Kreditna ocena
- 4. Graeber razpravlja o odnosu med dolgom in katero starodavno institucijo?
A) Verski redovi
B) Suženjstvo
C) Kmetijstvo
D) Monarhija
- 5. Graeber trdi, da je koncept dolga tesno povezan s katerim kulturnim vidikom?
A) Politične strukture
B) Geografske meje
C) Morala
D) Tehnološki napredek
- 6. Kateri koncept Graeber povezuje z idejo "monetarne suverenosti"?
A) Izdaja obveznic
B) možnost ustvarjanja in odpisa dolga
C) Ureditev menjave valut
D) Pooblastilo za določanje obrestnih mer
- 7. Do česa lahko po Graeberjevem mnenju privede prevelik dolg?
A) Boljši življenjski standard
B) Velikodušnejše posojilne prakse
C) Družbeni nemiri in pretresi
D) Gospodarska blaginja
- 8. Kaj Graeber kritizira ekonomiste v zvezi z dolgom?
A) Pogosto spregledajo socialne razsežnosti dolga.
B) so preveč osredotočeni na zgodovinske podatke.
C) Ne upoštevajo globalnega kapitalizma
D) Ne razumejo navadnih ljudi.
- 9. Kakšno vlogo imajo družbena gibanja v Graeberjevi analizi dolga?
A) Pogosto so nepomembni za finančne sisteme.
B) Zapletajo ekonomske teorije
C) Služijo predvsem političnim ciljem.
D) Lahko izpodbijajo in spreminjajo dojemanje dolga.
- 10. Katera antična družba je v knjigi obravnavana v zvezi s prakso odpisa dolgov?
A) Stara Grčija.
B) Babilonija.
C) Starodavni Egipt.
D) Civilizacija doline Indus.
- 11. Kaj so stari Sumerci uporabljali za transakcije pred nastankom denarja?
A) Zlati kovanci.
B) Glinene ploščice.
C) Menjalna menjava.
D) Fiatna valuta.
- 12. Kaj Graeber opredeli kot primarno kulturno interpretacijo dolga?
A) Moralna obveznost.
B) Privilegij.
C) Finančni instrument.
D) Družbena pogodba.
- 13. O kateri civilizaciji govori Graeber v zvezi z antičnimi praksami zadolževanja?
A) Azteki.
B) Srednjeveška Evropa.
C) Rimski imperij.
D) Mezopotamija.
- 14. Kateri pomemben zgodovinski dogodek Graeber povezuje z odpisom dolga?
A) Renesansa
B) Velika depresija
C) Industrijska revolucija
D) Jubilej
|