A) Joseph-Louis Lagrange B) Isaac Newton C) James Clerk Maxwell D) Galileo Galilei
A) Kinetična in potencialna energija B) Električna in magnetna energija C) Notranja in zunanja energija D) Toplotna in mehanska energija
A) Reakcija B) Masa C) Sila D) Akcija
A) Linearna algebra B) Variacijski račun C) Diferencialne enačbe D) Vektorski račun
A) Masa in hitrost B) Kartezične koordinate in njihove časovne izpeljanke C) Splošne koordinate, njihove časovne izpeljanke in čas D) Potencialna energija in hitrost
A) Splošne koordinate B) Sferične koordinate C) Kartezične koordinate D) Polarne koordinate
A) Dejanski premik B) Virtualno premikanje C) Dinamični premik D) Nepremično premikanje
A) Newtonov drugi zakon B) Ohmov zakon C) Hookov zakon D) Načelo najmanjšega ukrepanja
A) 1788 B) 1803 C) 1760 D) 1755
A) N B) 6N C) 3N D) 9
A) Sila je obratno sorazmerna kvadratu razdalje. B) Skupna sila je enaka masi, pomnoženi z pospeškom, za vsak delec. C) Energija se ohranja v vseh interakcijah. D) Zagon je vedno enak nič.
A) Hamiltonova funkcija B) Lagrangeova funkcija C) Funkcija sile D) Kinetična energija
A) L = V - T B) L = T + V C) L = 2T - V D) L = T - V
A) T = Σ (od k=1 do N) m_k2 * v_k B) T = (1/2) Σ (od k=1 do N) m_k * v_k2 C) T = Σ (od k=1 do N) m_k * v_k D) T = (1/3) Σ (od k=1 do N) m_k * v_k2
A) V ostane konstanten. B) V = V(r1, r2, ...) C) V = V(v1, v2, ...) D) Na splošno velja: V = V(r1, r2, ..., v1, v2, ..., t)
A) Samo, če izključuje potencialno energijo. B) Da, v skladu s fizikalnimi zakoni. C) Samo, če vključuje kinetično energijo. D) Ne, samo določene funkcije se lahko uporabijo.
A) Simboli Christoffela B) Omejitvene enačbe C) Funkcija potencialne energije D) Rayleigheva funkcija disipacije
A) Relativistične omejitve B) Neholonomske omejitve C) Disipativne sile D) Holonomske omejitve
A) Omejitve, ki vključujejo trenje. B) Omejitve, ki so integrabilne. C) Omejitve, ki vključujejo neenakosti. D) Omejitve, ki so odvisne od hitrosti delcev.
A) Ukrivljene poti v časovno-prostranstveni kontinuum B) Nelinearne poti pospeševanja C) Ekstremne trajektorije ali poti D) Poti z največjo energijo
A) Ponekod predstavljajo nelinearne poti pospeševanja. B) So ukrivljene poti. C) So ravne črte. D) Ponekod predstavljajo trajektorije z največjo energijo.
A) Prosta delca se odmikajo od geodetic zaradi sil. B) Geodetice predstavljajo poti z največjo silo. C) Prosta delca sledijo geodeticam, ki so ekstremne trajektorije. D) Newtonov drugi zakon nima nobene povezave z geodeticami.
A) Joseph-Louis Lagrange B) Isaac Newton C) Jacques Bernoulli D) Leonhard Euler
A) 1755 B) 1743 C) 1708 D) 1788
A) Samo na uporabljene sile, ki niso omejevalne. B) Na obe vrsti sil, omejevalne in neomejevalne. C) Samo na omejevalne sile. D) Na spremembe potencialne energije.
A) Načelo velja samo za linearne sisteme. B) Premiki so lahko povezani z omejitveno enačbo. C) Za njegovo uporabo je potrebno poznati vse sile, ki delujejo na sistem. D) Uporabno je samo za statično ravnovesje.
A) (d/dt)(∂L'/∂Q̇i) = ∂L'/∂Qi + Σj λj (∂ϕ'j/∂Qi). B) (d/dt)(∂L/∂q̇i) = ∂L/∂qi. C) (d/dt)(∂L'/∂Qi) = ∂L'/∂Q̇i + Σj λj (∂ϕ'j/∂Q̇i). D) (d/dt)(∂L'/∂Qi) = Σj λj (∂ϕ'j/∂Q̇i).
A) Noetherjev izrek B) Lagrangejev izrek C) Newtonov izrek D) Eulerjev izrek
A) Skalarni potencial B) Operator gradienta C) Operator rotacije D) Operator divergence
A) m x˙ B) -∂V/∂x C) ∇V D) d/dt(∂L/∂x)
A) m ẍ B) -∂V/∂x C) m ẋ D) ∂L/∂x
A) m B) θ C) r D) φ
A) Linearni moment pr B) Potencialna energija V(r) C) Kotni moment pφ D) Kinetična energija (1/2)mv²
A) pφ = m(r²θ̇ + sin(θ)φ̇) B) pφ = m(r² + θ² + φ²) C) pφ = mr²sin²(θ)φ̇ D) pφ = (m/2)r²sin(θ)φ̇
A) mr(θ̇² + sin²(θ)φ̇²) B) -m(r̈ + θ̇² + sin²(θ)φ̇²) C) -mr(θ̇² + sin²(θ)φ̇²) D) m(r̈ - θ̇² - sin²(θ)φ̇²)
A) -mr²sin(θ)φ̇ B) -mr²sin(θ)cos(θ)φ̇² C) m(r²θ̇ + sin(θ)cos(θ)φ̇) D) mr²sin(θ)cos(θ)φ̇²
A) (1/2)mgy_nihalo2 B) mgx_nihalo C) mgy_nihalo D) Mgy_nihalo
A) Člen, ki opisuje gibanje težišča. B) Potencialna energija, ki jo povzroča centralna sila. C) Skupna kinetična energija sistema. D) Člen, ki opisuje relativno gibanje.
A) μ = m1 - m2. B) μ = (m1 + m2) / 2. C) μ = m1 * m2 / (m1 + m2). D) μ = m1 * m2.
A) r (radijalna razdalja). B) R (položaj težišča). C) θ (kota). D) V (potencialna energija).
A) Fcf = μr/θ˙. B) Fcf = μrθ˙² = ℓ²/(μr³). C) Fcf = dV/dr. D) Fcf = μr²θ˙.
A) To je odvisno od specifičnega sistema. B) Da, je invarianten glede na merilno transformacijo. C) Ne, ni invarianten glede na merilno transformacijo. D) Invarianca glede na merilno transformacijo ne velja za kanonični impulz.
A) Optika B) Formulacija v prostoru gibalnega momenta C) Routhova mehanika D) Hamiltonova mehanika
A) Taylorjeva razširitev B) Laplaceova transformacija C) Fourierjeva transformacija D) Legendrejeva transformacija
A) Relativistična mehanika B) Formulacija v prostoru momentov C) Routhova mehanika D) Ostrogradskova mehanika
A) Nestabilnost Ostrogradskega B) Kompleksnost Hamiltonove funkcije C) Kršitev variacijskega načela D) Neskladnost z relativnostjo
A) Termodinamika B) Optika C) Kvantna mehanika D) Elektromagnetizem
A) Ciklične koordinate B) Sistemi z več delci C) Ohranjeni impulzi D) Dinamika posameznega delca
A) Planckova konstanta B) Hitrost svetlobe C) Gravitačna konstanta D) Boltzmannova konstanta |