A) James Clerk Maxwell B) Joseph-Louis Lagrange C) Isaac Newton D) Galileo Galilei
A) Notranja in zunanja energija B) Kinetična in potencialna energija C) Toplotna in mehanska energija D) Električna in magnetna energija
A) Reakcija B) Akcija C) Masa D) Sila
A) Diferencialne enačbe B) Variacijski račun C) Linearna algebra D) Vektorski račun
A) Potencialna energija in hitrost B) Masa in hitrost C) Kartezične koordinate in njihove časovne izpeljanke D) Splošne koordinate, njihove časovne izpeljanke in čas
A) Kartezične koordinate B) Splošne koordinate C) Sferične koordinate D) Polarne koordinate
A) Dinamični premik B) Virtualno premikanje C) Nepremično premikanje D) Dejanski premik
A) Hookov zakon B) Načelo najmanjšega ukrepanja C) Newtonov drugi zakon D) Ohmov zakon
A) 1803 B) 1760 C) 1788 D) 1755
A) 6N B) 9 C) 3N D) N
A) Energija se ohranja v vseh interakcijah. B) Sila je obratno sorazmerna kvadratu razdalje. C) Skupna sila je enaka masi, pomnoženi z pospeškom, za vsak delec. D) Zagon je vedno enak nič.
A) Lagrangeova funkcija B) Hamiltonova funkcija C) Funkcija sile D) Kinetična energija
A) L = T - V B) L = 2T - V C) L = T + V D) L = V - T
A) T = (1/2) Σ (od k=1 do N) m_k * v_k2 B) T = Σ (od k=1 do N) m_k * v_k C) T = Σ (od k=1 do N) m_k2 * v_k D) T = (1/3) Σ (od k=1 do N) m_k * v_k2
A) V = V(r1, r2, ...) B) V ostane konstanten. C) Na splošno velja: V = V(r1, r2, ..., v1, v2, ..., t) D) V = V(v1, v2, ...)
A) Ne, samo določene funkcije se lahko uporabijo. B) Da, v skladu s fizikalnimi zakoni. C) Samo, če vključuje kinetično energijo. D) Samo, če izključuje potencialno energijo.
A) Simboli Christoffela B) Funkcija potencialne energije C) Omejitvene enačbe D) Rayleigheva funkcija disipacije
A) Neholonomske omejitve B) Relativistične omejitve C) Holonomske omejitve D) Disipativne sile
A) Omejitve, ki so odvisne od hitrosti delcev. B) Omejitve, ki vključujejo trenje. C) Omejitve, ki so integrabilne. D) Omejitve, ki vključujejo neenakosti.
A) Ekstremne trajektorije ali poti B) Ukrivljene poti v časovno-prostranstveni kontinuum C) Poti z največjo energijo D) Nelinearne poti pospeševanja
A) So ukrivljene poti. B) So ravne črte. C) Ponekod predstavljajo trajektorije z največjo energijo. D) Ponekod predstavljajo nelinearne poti pospeševanja.
A) Geodetice predstavljajo poti z največjo silo. B) Newtonov drugi zakon nima nobene povezave z geodeticami. C) Prosta delca sledijo geodeticam, ki so ekstremne trajektorije. D) Prosta delca se odmikajo od geodetic zaradi sil.
A) Leonhard Euler B) Isaac Newton C) Jacques Bernoulli D) Joseph-Louis Lagrange
A) 1788 B) 1708 C) 1755 D) 1743
A) Na spremembe potencialne energije. B) Na obe vrsti sil, omejevalne in neomejevalne. C) Samo na uporabljene sile, ki niso omejevalne. D) Samo na omejevalne sile.
A) Za njegovo uporabo je potrebno poznati vse sile, ki delujejo na sistem. B) Uporabno je samo za statično ravnovesje. C) Premiki so lahko povezani z omejitveno enačbo. D) Načelo velja samo za linearne sisteme.
A) (d/dt)(∂L'/∂Q̇i) = ∂L'/∂Qi + Σj λj (∂ϕ'j/∂Qi). B) (d/dt)(∂L'/∂Qi) = ∂L'/∂Q̇i + Σj λj (∂ϕ'j/∂Q̇i). C) (d/dt)(∂L/∂q̇i) = ∂L/∂qi. D) (d/dt)(∂L'/∂Qi) = Σj λj (∂ϕ'j/∂Q̇i).
A) Newtonov izrek B) Lagrangejev izrek C) Eulerjev izrek D) Noetherjev izrek
A) Operator divergence B) Skalarni potencial C) Operator rotacije D) Operator gradienta
A) d/dt(∂L/∂x) B) -∂V/∂x C) m x˙ D) ∇V
A) -∂V/∂x B) ∂L/∂x C) m ẋ D) m ẍ
A) m B) r C) θ D) φ
A) Kotni moment pφ B) Linearni moment pr C) Potencialna energija V(r) D) Kinetična energija (1/2)mv²
A) pφ = (m/2)r²sin(θ)φ̇ B) pφ = mr²sin²(θ)φ̇ C) pφ = m(r²θ̇ + sin(θ)φ̇) D) pφ = m(r² + θ² + φ²)
A) -m(r̈ + θ̇² + sin²(θ)φ̇²) B) -mr(θ̇² + sin²(θ)φ̇²) C) m(r̈ - θ̇² - sin²(θ)φ̇²) D) mr(θ̇² + sin²(θ)φ̇²)
A) -mr²sin(θ)cos(θ)φ̇² B) mr²sin(θ)cos(θ)φ̇² C) -mr²sin(θ)φ̇ D) m(r²θ̇ + sin(θ)cos(θ)φ̇)
A) (1/2)mgy_nihalo2 B) Mgy_nihalo C) mgy_nihalo D) mgx_nihalo
A) Člen, ki opisuje relativno gibanje. B) Potencialna energija, ki jo povzroča centralna sila. C) Skupna kinetična energija sistema. D) Člen, ki opisuje gibanje težišča.
A) μ = m1 * m2 / (m1 + m2). B) μ = m1 * m2. C) μ = (m1 + m2) / 2. D) μ = m1 - m2.
A) θ (kota). B) r (radijalna razdalja). C) V (potencialna energija). D) R (položaj težišča).
A) Fcf = μrθ˙² = ℓ²/(μr³). B) Fcf = μr/θ˙. C) Fcf = dV/dr. D) Fcf = μr²θ˙.
A) Ne, ni invarianten glede na merilno transformacijo. B) Da, je invarianten glede na merilno transformacijo. C) Invarianca glede na merilno transformacijo ne velja za kanonični impulz. D) To je odvisno od specifičnega sistema.
A) Formulacija v prostoru gibalnega momenta B) Optika C) Hamiltonova mehanika D) Routhova mehanika
A) Legendrejeva transformacija B) Fourierjeva transformacija C) Laplaceova transformacija D) Taylorjeva razširitev
A) Relativistična mehanika B) Formulacija v prostoru momentov C) Ostrogradskova mehanika D) Routhova mehanika
A) Kršitev variacijskega načela B) Kompleksnost Hamiltonove funkcije C) Neskladnost z relativnostjo D) Nestabilnost Ostrogradskega
A) Kvantna mehanika B) Elektromagnetizem C) Termodinamika D) Optika
A) Ohranjeni impulzi B) Sistemi z več delci C) Ciklične koordinate D) Dinamika posameznega delca
A) Boltzmannova konstanta B) Planckova konstanta C) Hitrost svetlobe D) Gravitačna konstanta |