A) Isaac Newton B) James Clerk Maxwell C) Joseph-Louis Lagrange D) Galileo Galilei
A) Toplotna in mehanska energija B) Električna in magnetna energija C) Kinetična in potencialna energija D) Notranja in zunanja energija
A) Akcija B) Reakcija C) Sila D) Masa
A) Variacijski račun B) Diferencialne enačbe C) Vektorski račun D) Linearna algebra
A) Kartezične koordinate in njihove časovne izpeljanke B) Masa in hitrost C) Potencialna energija in hitrost D) Splošne koordinate, njihove časovne izpeljanke in čas
A) Polarne koordinate B) Sferične koordinate C) Splošne koordinate D) Kartezične koordinate
A) Nepremično premikanje B) Virtualno premikanje C) Dejanski premik D) Dinamični premik
A) Ohmov zakon B) Hookov zakon C) Newtonov drugi zakon D) Načelo najmanjšega ukrepanja
A) 1788 B) 1760 C) 1803 D) 1755
A) 3N B) 9 C) 6N D) N
A) Zagon je vedno enak nič. B) Sila je obratno sorazmerna kvadratu razdalje. C) Energija se ohranja v vseh interakcijah. D) Skupna sila je enaka masi, pomnoženi z pospeškom, za vsak delec.
A) Kinetična energija B) Lagrangeova funkcija C) Hamiltonova funkcija D) Funkcija sile
A) L = 2T - V B) L = T - V C) L = T + V D) L = V - T
A) T = Σ (od k=1 do N) m_k2 * v_k B) T = (1/2) Σ (od k=1 do N) m_k * v_k2 C) T = (1/3) Σ (od k=1 do N) m_k * v_k2 D) T = Σ (od k=1 do N) m_k * v_k
A) V = V(r1, r2, ...) B) Na splošno velja: V = V(r1, r2, ..., v1, v2, ..., t) C) V ostane konstanten. D) V = V(v1, v2, ...)
A) Samo, če vključuje kinetično energijo. B) Samo, če izključuje potencialno energijo. C) Ne, samo določene funkcije se lahko uporabijo. D) Da, v skladu s fizikalnimi zakoni.
A) Simboli Christoffela B) Rayleigheva funkcija disipacije C) Omejitvene enačbe D) Funkcija potencialne energije
A) Holonomske omejitve B) Disipativne sile C) Relativistične omejitve D) Neholonomske omejitve
A) Omejitve, ki so integrabilne. B) Omejitve, ki so odvisne od hitrosti delcev. C) Omejitve, ki vključujejo neenakosti. D) Omejitve, ki vključujejo trenje.
A) Poti z največjo energijo B) Ukrivljene poti v časovno-prostranstveni kontinuum C) Nelinearne poti pospeševanja D) Ekstremne trajektorije ali poti
A) Ponekod predstavljajo nelinearne poti pospeševanja. B) Ponekod predstavljajo trajektorije z največjo energijo. C) So ukrivljene poti. D) So ravne črte.
A) Prosta delca se odmikajo od geodetic zaradi sil. B) Newtonov drugi zakon nima nobene povezave z geodeticami. C) Geodetice predstavljajo poti z največjo silo. D) Prosta delca sledijo geodeticam, ki so ekstremne trajektorije.
A) Joseph-Louis Lagrange B) Jacques Bernoulli C) Leonhard Euler D) Isaac Newton
A) 1708 B) 1743 C) 1755 D) 1788
A) Na obe vrsti sil, omejevalne in neomejevalne. B) Samo na uporabljene sile, ki niso omejevalne. C) Na spremembe potencialne energije. D) Samo na omejevalne sile.
A) Načelo velja samo za linearne sisteme. B) Uporabno je samo za statično ravnovesje. C) Za njegovo uporabo je potrebno poznati vse sile, ki delujejo na sistem. D) Premiki so lahko povezani z omejitveno enačbo.
A) (d/dt)(∂L'/∂Q̇i) = ∂L'/∂Qi + Σj λj (∂ϕ'j/∂Qi). B) (d/dt)(∂L'/∂Qi) = Σj λj (∂ϕ'j/∂Q̇i). C) (d/dt)(∂L'/∂Qi) = ∂L'/∂Q̇i + Σj λj (∂ϕ'j/∂Q̇i). D) (d/dt)(∂L/∂q̇i) = ∂L/∂qi.
A) Noetherjev izrek B) Lagrangejev izrek C) Eulerjev izrek D) Newtonov izrek
A) Operator divergence B) Operator gradienta C) Skalarni potencial D) Operator rotacije
A) m x˙ B) -∂V/∂x C) d/dt(∂L/∂x) D) ∇V
A) m ẍ B) m ẋ C) -∂V/∂x D) ∂L/∂x
A) r B) θ C) m D) φ
A) Linearni moment pr B) Kotni moment pφ C) Kinetična energija (1/2)mv² D) Potencialna energija V(r)
A) pφ = m(r²θ̇ + sin(θ)φ̇) B) pφ = (m/2)r²sin(θ)φ̇ C) pφ = m(r² + θ² + φ²) D) pφ = mr²sin²(θ)φ̇
A) mr(θ̇² + sin²(θ)φ̇²) B) -m(r̈ + θ̇² + sin²(θ)φ̇²) C) -mr(θ̇² + sin²(θ)φ̇²) D) m(r̈ - θ̇² - sin²(θ)φ̇²)
A) -mr²sin(θ)φ̇ B) mr²sin(θ)cos(θ)φ̇² C) m(r²θ̇ + sin(θ)cos(θ)φ̇) D) -mr²sin(θ)cos(θ)φ̇²
A) (1/2)mgy_nihalo2 B) mgy_nihalo C) mgx_nihalo D) Mgy_nihalo
A) Skupna kinetična energija sistema. B) Člen, ki opisuje relativno gibanje. C) Potencialna energija, ki jo povzroča centralna sila. D) Člen, ki opisuje gibanje težišča.
A) μ = (m1 + m2) / 2. B) μ = m1 * m2 / (m1 + m2). C) μ = m1 - m2. D) μ = m1 * m2.
A) θ (kota). B) R (položaj težišča). C) V (potencialna energija). D) r (radijalna razdalja).
A) Fcf = μr/θ˙. B) Fcf = μrθ˙² = ℓ²/(μr³). C) Fcf = dV/dr. D) Fcf = μr²θ˙.
A) To je odvisno od specifičnega sistema. B) Ne, ni invarianten glede na merilno transformacijo. C) Da, je invarianten glede na merilno transformacijo. D) Invarianca glede na merilno transformacijo ne velja za kanonični impulz.
A) Formulacija v prostoru gibalnega momenta B) Routhova mehanika C) Optika D) Hamiltonova mehanika
A) Fourierjeva transformacija B) Taylorjeva razširitev C) Legendrejeva transformacija D) Laplaceova transformacija
A) Routhova mehanika B) Relativistična mehanika C) Ostrogradskova mehanika D) Formulacija v prostoru momentov
A) Kršitev variacijskega načela B) Neskladnost z relativnostjo C) Nestabilnost Ostrogradskega D) Kompleksnost Hamiltonove funkcije
A) Elektromagnetizem B) Optika C) Kvantna mehanika D) Termodinamika
A) Ohranjeni impulzi B) Ciklične koordinate C) Dinamika posameznega delca D) Sistemi z več delci
A) Planckova konstanta B) Hitrost svetlobe C) Boltzmannova konstanta D) Gravitačna konstanta |