A) Isaac Newton B) James Clerk Maxwell C) Galileo Galilei D) Joseph-Louis Lagrange
A) Toplotna in mehanska energija B) Kinetična in potencialna energija C) Električna in magnetna energija D) Notranja in zunanja energija
A) Akcija B) Masa C) Sila D) Reakcija
A) Vektorski račun B) Diferencialne enačbe C) Variacijski račun D) Linearna algebra
A) Masa in hitrost B) Potencialna energija in hitrost C) Kartezične koordinate in njihove časovne izpeljanke D) Splošne koordinate, njihove časovne izpeljanke in čas
A) Kartezične koordinate B) Polarne koordinate C) Sferične koordinate D) Splošne koordinate
A) Virtualno premikanje B) Dejanski premik C) Nepremično premikanje D) Dinamični premik
A) Načelo najmanjšega ukrepanja B) Newtonov drugi zakon C) Ohmov zakon D) Hookov zakon
A) 1760 B) 1755 C) 1788 D) 1803
A) 9 B) 3N C) 6N D) N
A) Sila je obratno sorazmerna kvadratu razdalje. B) Zagon je vedno enak nič. C) Skupna sila je enaka masi, pomnoženi z pospeškom, za vsak delec. D) Energija se ohranja v vseh interakcijah.
A) Funkcija sile B) Hamiltonova funkcija C) Kinetična energija D) Lagrangeova funkcija
A) L = V - T B) L = T - V C) L = 2T - V D) L = T + V
A) T = (1/3) Σ (od k=1 do N) m_k * v_k2 B) T = Σ (od k=1 do N) m_k2 * v_k C) T = Σ (od k=1 do N) m_k * v_k D) T = (1/2) Σ (od k=1 do N) m_k * v_k2
A) V ostane konstanten. B) Na splošno velja: V = V(r1, r2, ..., v1, v2, ..., t) C) V = V(v1, v2, ...) D) V = V(r1, r2, ...)
A) Samo, če izključuje potencialno energijo. B) Samo, če vključuje kinetično energijo. C) Ne, samo določene funkcije se lahko uporabijo. D) Da, v skladu s fizikalnimi zakoni.
A) Simboli Christoffela B) Omejitvene enačbe C) Funkcija potencialne energije D) Rayleigheva funkcija disipacije
A) Relativistične omejitve B) Neholonomske omejitve C) Holonomske omejitve D) Disipativne sile
A) Omejitve, ki vključujejo trenje. B) Omejitve, ki so odvisne od hitrosti delcev. C) Omejitve, ki so integrabilne. D) Omejitve, ki vključujejo neenakosti.
A) Ekstremne trajektorije ali poti B) Ukrivljene poti v časovno-prostranstveni kontinuum C) Poti z največjo energijo D) Nelinearne poti pospeševanja
A) So ravne črte. B) So ukrivljene poti. C) Ponekod predstavljajo trajektorije z največjo energijo. D) Ponekod predstavljajo nelinearne poti pospeševanja.
A) Prosta delca sledijo geodeticam, ki so ekstremne trajektorije. B) Newtonov drugi zakon nima nobene povezave z geodeticami. C) Prosta delca se odmikajo od geodetic zaradi sil. D) Geodetice predstavljajo poti z največjo silo.
A) Leonhard Euler B) Isaac Newton C) Joseph-Louis Lagrange D) Jacques Bernoulli
A) 1755 B) 1788 C) 1743 D) 1708
A) Samo na uporabljene sile, ki niso omejevalne. B) Samo na omejevalne sile. C) Na spremembe potencialne energije. D) Na obe vrsti sil, omejevalne in neomejevalne.
A) Načelo velja samo za linearne sisteme. B) Premiki so lahko povezani z omejitveno enačbo. C) Za njegovo uporabo je potrebno poznati vse sile, ki delujejo na sistem. D) Uporabno je samo za statično ravnovesje.
A) (d/dt)(∂L'/∂Q̇i) = ∂L'/∂Qi + Σj λj (∂ϕ'j/∂Qi). B) (d/dt)(∂L'/∂Qi) = ∂L'/∂Q̇i + Σj λj (∂ϕ'j/∂Q̇i). C) (d/dt)(∂L/∂q̇i) = ∂L/∂qi. D) (d/dt)(∂L'/∂Qi) = Σj λj (∂ϕ'j/∂Q̇i).
A) Lagrangejev izrek B) Noetherjev izrek C) Eulerjev izrek D) Newtonov izrek
A) Skalarni potencial B) Operator gradienta C) Operator rotacije D) Operator divergence
A) m x˙ B) ∇V C) d/dt(∂L/∂x) D) -∂V/∂x
A) ∂L/∂x B) m ẋ C) -∂V/∂x D) m ẍ
A) φ B) r C) θ D) m
A) Kinetična energija (1/2)mv² B) Kotni moment pφ C) Potencialna energija V(r) D) Linearni moment pr
A) pφ = (m/2)r²sin(θ)φ̇ B) pφ = m(r² + θ² + φ²) C) pφ = mr²sin²(θ)φ̇ D) pφ = m(r²θ̇ + sin(θ)φ̇)
A) -m(r̈ + θ̇² + sin²(θ)φ̇²) B) mr(θ̇² + sin²(θ)φ̇²) C) m(r̈ - θ̇² - sin²(θ)φ̇²) D) -mr(θ̇² + sin²(θ)φ̇²)
A) -mr²sin(θ)φ̇ B) -mr²sin(θ)cos(θ)φ̇² C) m(r²θ̇ + sin(θ)cos(θ)φ̇) D) mr²sin(θ)cos(θ)φ̇²
A) mgy_nihalo B) (1/2)mgy_nihalo2 C) mgx_nihalo D) Mgy_nihalo
A) Skupna kinetična energija sistema. B) Potencialna energija, ki jo povzroča centralna sila. C) Člen, ki opisuje gibanje težišča. D) Člen, ki opisuje relativno gibanje.
A) μ = m1 * m2 / (m1 + m2). B) μ = (m1 + m2) / 2. C) μ = m1 - m2. D) μ = m1 * m2.
A) V (potencialna energija). B) θ (kota). C) R (položaj težišča). D) r (radijalna razdalja).
A) Fcf = μrθ˙² = ℓ²/(μr³). B) Fcf = dV/dr. C) Fcf = μr²θ˙. D) Fcf = μr/θ˙.
A) Ne, ni invarianten glede na merilno transformacijo. B) Da, je invarianten glede na merilno transformacijo. C) Invarianca glede na merilno transformacijo ne velja za kanonični impulz. D) To je odvisno od specifičnega sistema.
A) Formulacija v prostoru gibalnega momenta B) Hamiltonova mehanika C) Routhova mehanika D) Optika
A) Laplaceova transformacija B) Taylorjeva razširitev C) Legendrejeva transformacija D) Fourierjeva transformacija
A) Ostrogradskova mehanika B) Routhova mehanika C) Formulacija v prostoru momentov D) Relativistična mehanika
A) Neskladnost z relativnostjo B) Kompleksnost Hamiltonove funkcije C) Kršitev variacijskega načela D) Nestabilnost Ostrogradskega
A) Elektromagnetizem B) Termodinamika C) Optika D) Kvantna mehanika
A) Sistemi z več delci B) Dinamika posameznega delca C) Ciklične koordinate D) Ohranjeni impulzi
A) Boltzmannova konstanta B) Gravitačna konstanta C) Planckova konstanta D) Hitrost svetlobe |