ThatQuiz Knjižnica testov Naredi ta test sedaj
Fiziologija vadbe - Test
Prispevano od: Jež
  • 1. Fiziologija telesne vadbe je študija vpliva telesne vadbe na različne telesne sisteme, vključno s srčno-žilnim, dihalnim, mišično-skeletnim in presnovnim sistemom. Raziskuje, kako se telo odziva in prilagaja telesni dejavnosti, pri čemer preučuje dejavnike, kot so poraba kisika, poraba energije, srčni utrip in delovanje mišic. Z raziskavami in opazovanjem si fiziologi vadbe prizadevajo razumeti mehanizme, ki so v ozadju fizioloških odzivov telesa na vadbo, kar vodi do spoznanj, ki lahko izboljšajo športno zmogljivost, izboljšajo telesno pripravljenost in optimizirajo programe vadbe za posameznike vseh starosti in ravni pripravljenosti.

    Kateri encim je odgovoren za razgradnjo glikogena v glukozo?
A) Glikogen fosforilaza
B) Amilaza
C) Sucrase
D) Lipaza
  • 2. Kako imenujemo količino krvi, ki jo srce prečrpa v eni minuti?
A) Srčni utrip
B) Prostornina kapi
C) Iztis srca
D) Krvni tlak
  • 3. Kako imenujemo povečanje velikosti mišic zaradi treninga z uporom?
A) Atrofija
B) Hipertrofija
C) Miofibrilogeneza
D) Sarkopenija
  • 4. Kako imenujemo število utripov srca na minuto?
A) Srčni utrip
B) Stopnja volumna kapi
C) Stopnja krvnega tlaka
D) Stopnja srčnega iztisa
  • 5. Katera od naslednjih vadb je primer aerobne vadbe?
A) Sprintanje
B) Powerlifting
C) Teče
D) Dvigovanje uteži
  • 6. Kako imenujemo najmanjšo količino energije, ki je potrebna za vzdrževanje osnovnih telesnih funkcij?
A) Termogeneza pri telesni dejavnosti (PAT)
B) Hitrost presnove pri vadbi (EMR)
C) Hitrost presnove v mirovanju (RMR)
D) Osnovni metabolizem (BMR)
  • 7. Kaj med vadbo pripomore k hitrejši razgradnji mlečne kisline?
A) Povečan vnos maščob
B) Povečan vnos beljakovin
C) Povečan vnos kisika
D) Povečan vnos sladkorja
  • 8. Kako imenujemo največjo količino kisika, ki jo telo lahko porabi med vadbo?
A) ATP max
B) HR max
C) RER
D) VO2 max
  • 9. Kako imenujemo sposobnost telesa, da med vadbo ohranja stabilno notranje okolje?
A) Izotoničnost
B) Staza
C) Homeostaza
D) Ravnovesje
  • 10. Kaj je fiziologija vadbe?
A) Študij farmakoloških intervencij v športu.
B) Študij akutnih odzivov in kroničnih prilagoditev na vadbo.
C) Študij psiholoških učinkov telesne aktivnosti.
D) Študij prehrane in dietetike.
  • 11. Kdo so najbolj kvalificirani strokovnjaki za vadbo?
A) Fiziologi vadbe.
B) Fizioterapevti.
C) Osebni trenerji.
D) Nutricionisti.
  • 12. Kaj uporabljajo specialisti za vadbo pri obravnavi poškodb in zdravstvenih stanj?
A) Zdravila in kirurški posegi.
B) Izobraževanje, spremembe življenjskega sloga in specifične oblike vadbe.
C) Prehranske dopolnila.
D) Psihološko svetovanje.
  • 13. Kateri sistemi se preučujejo za razumevanje učinka telesne vadbe?
A) Kožni in skeletni sistemi.
B) Prebavni in dihalni sistemi.
C) Endokrini in limfni sistemi.
D) Mišični, kardiovaskularni in nevrohormonalni sistemi.
  • 14. Kako se definira vpliv treninga na telo?
A) Zmanjšanje mišične mase.
B) Povečanje presnove, ki jo povzroči vadba.
C) Zmanjšanje učinkovitosti kardiovaskularnega sistema.
D) Povečanje shranjevanja maščob.
  • 15. Kdo je uvedel pojma maksimalne porabe kisika in dolga kisika?
A) Archibald Hill.
B) Otto Meyerhof.
C) Per-Olof Åstrand.
D) Henry Taylor.
  • 16. Katero Nobelovo nagrado je Archibald Hill prejel leta 1922?
A) Nobelova nagrada za kemijo.
B) Nobelova nagrada za mir.
C) Nobelova nagrada za fiziko.
D) Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino.
  • 17. Koliko energije je porabil posameznik, ki je 50 dni zaporedno vozil kolo?
A) 500 MJ (119.000 kcal).
B) 750 MJ (179.100 kcal).
C) 1.145 MJ (273.850 kcal).
D) 2.290 MJ (546.700 kcal).
  • 18. Koliko glukoze porabi skeletna mišica na minuto med neprekinjeno aktivnostjo?
A) 90 mg.
B) 200 mg.
C) 50 mg.
D) 120 mg.
  • 19. Kakšna je učinkovitost pretvorbe energije v mišicah med vadbo?
A) Učinkovitost: 50–55%.
B) Učinkovitost: 10–15%.
C) Učinkovitost: 22–26%.
D) Učinkovitost: 40–45%.
  • 20. Kakšna je osnovna presnovna stopnja počitajoče skeletne mišice?
A) 0,63 W/kg.
B) 3,0 W/kg.
C) 1,5 W/kg.
D) 0,25 W/kg.
  • 21. Koliko mehanske energije lahko odrasel moški proizvede pri skoku iz počepa?
A) 200 W/kg.
B) 500 W/kg.
C) 150 W/kg.
D) 314 W/kg.
  • 22. Kakšno je tipično razpon osnovne presnovne hitrosti pri odraslih?
A) Od 100 W do 150 W.
B) Od 10 W do 30 W.
C) Od 20 W do 50 W.
D) Od 45 W do 85 W.
  • 23. Kateri je najhitrejši vir energije za aktivnosti z visoko intenzivnostjo?
A) Aerobna respiracija
B) Hitra glikoliza
C) Sistem fosfokreatina (PCr)
D) Adenilatna kinaza
  • 24. Kateri encim je vpleten v sistem PCr pri proizvodnji ATP?
A) Heksokinaza
B) Citrat sintaza
C) Kreatin kinaza
D) Glivogen fosforilaza
  • 25. Kateri vir energije se najhitreje porabi med intenzivno vadbo?
A) Sistem fosfokreatina
B) Adenilatna kinaza
C) Aerobna respiracija
D) Hitra glikoliza
  • 26. V katero snov se glukoza pretvori v aneroobnih pogojih med hitro glikolizo?
A) Piruvat
B) Acetil-CoA
C) Mlečna kislina
D) Ogljikov dioksid in voda
  • 27. Kaj se oksidira v NAD med anaerobno glikolizo?
A) Glukoza-6-fosfat
B) ATP
C) NADH
D) FADH2
  • 28. Zakaj hitra glikoliza ne more biti vzdrževana za daljša obdobja?
A) Zaradi izčrpanja ATP.
B) Ker povzroča acidozo.
C) Zaradi razpoložljivosti kisika.
D) Zaradi ponovne sinteze glikogena.
  • 29. Kateri je univerzalni vir energije v vseh celicah?
A) Maščobne kisline
B) Glukoza
C) Adenozin trifosfat (ATP)
D) Glikogen
  • 30. Pri vadbi zmerne intenzivnosti, kaj se zgodi z hitrostjo pojavljanja in izločanja glukoze pri zdravem posamezniku?
A) Obe hitrosti se zmanjšata.
B) Hitrost pojavljanja glukoze presega hitrost izločanja.
C) Hitrost izločanja glukoze bistveno presega hitrost pojavljanja.
D) Obe hitrosti sta bistveno enaki.
  • 31. Kateri organ je sposoben razgraditi shranjeno glikogen med vadbo?
A) Pankreas
B) Jetra
C) Maščobno tkivo
D) Skeletne mišice
  • 32. Katerega procesa sam po sebi ne more omogočiti vzdržne telesne aktivnosti?
A) Glikogenoliza
B) Sekrecija inzulina
C) Transport GLUT4
D) Gluconeogeneza
  • 33. Katero stanje lahko omeji oksigenacijo krvi zaradi neskladja med ventilacijo in perfuzijo?
A) Povečana gostota kapilar
B) Neskladje med ventilacijo in perfuzijo
C) Visok srčni izhod
D) Povečana hematokrit
  • 34. Kakšen je glavni način za odvajanje toplote, ki nastane med intenzivno in dolgotrajno vadbo?
A) Povečana frekvenca dihanja
B) Vaskokonstrikcija (zožitev krvnih žil)
C) Zmanjšana aktivnost mišic
D) Termoregulacija na osnovi znojenja
  • 35. Kakšen je učinek nadomestitve 50 do 80 % tekočine, izgubljene z znojenjem med vadbo?
A) V veliki meri odpravlja negativne fiziološke učinke.
B) Zmanjša porabo kisika.
C) Znatno zmanjša srčni utrip.
D) Poveča dehidracijo.
  • 36. Kakšen je vpliv dehidracije na aerobno vzdržljivost?
A) Povečuje moč mišic.
B) Zmanjšuje aerobno vzdržljivost.
C) Nima vpliva na aerobno vzdržljivost.
D) Izboljšuje aerobno vzdržljivost.
  • 37. Kakšen je vpliv obiska savne na volumen plazme?
A) Znatno zmanjša volumen plazme.
B) Nekoliko poveča volumen plazme.
C) Nima nobenega vpliva na volumen plazme.
D) Poveča volumen plazme.
  • 38. Kakšen je vpliv dehidracije, ki jo povzroči vadba, na zaznano obremenitev?
A) Ni spremembe v zaznani obremenitvi.
B) Poveča zaznano obremenitev.
C) Zmanjša zaznano obremenitev.
D) Odstrani zaznano obremenitev.
  • 39. Kakšen je vpliv nadomestitve tekočine, izgubljene med vadbo, na sistemski vaskularni upor?
A) Poveča sistemski vaskularni upor.
B) Zmanjša sistemski vaskularni upor.
C) Nima vpliva na sistemski vaskularni upor.
D) Odstrani sistemski vaskularni upor.
  • 40. Kakšen je vpliv dehidracije na uporabo ogljikovih hidratov kot vira energije?
A) Izključuje uporabo ogljikovih hidratov.
B) Zmanjša uporabo ogljikovih hidratov.
C) Morda poveča uporabo ogljikovih hidratov.
D) Nima nobenega vpliva na uporabo ogljikovih hidratov.
  • 41. Kakšen je vpliv dehidracije na udarni volumen med vadbo?
A) Zmanjša udarni volumen.
B) Ni spremembe v udarnem volumnu.
C) Odstrani zmanjšanje udarnega volumna.
D) Poveča udarni volumen.
  • 42. Kakšen je vpliv dehidracije na pretok krvi v koži med vadbo?
A) Izniči morebitne spremembe v pretoku krvi v koži.
B) Ni spremembe v pretoku krvi v koži.
C) Poveča pretok krvi v koži.
D) Zmanjša pretok krvi v koži.
  • 43. Za koliko se povečajo koncentracije kateholaminov v plazmi med celotno telesno vadbo?
A) 15-krat
B) 20-krat
C) 10-krat
D) 5-krat
  • 44. Katera molekula, ki je predhodnik ATP-ja, je vpletena v proizvodnjo amoniaka v mišicah med vadbo?
A) ADP
B) GTP
C) AMP
D) ATP
  • 45. Katero interleukino se poveča v krvnem obtoku zaradi njegovega sproščanja iz delovnih skeletnih mišic med vadbo?
A) Interleukin-8
B) Interleukin-10
C) Interleukin-6 (IL-6)
D) Interleukin-1
  • 46. Kaj lahko zmanjša izločanje interleukina-6 med vadbo?
A) Hidriranje z vodo
B) Uživanje glukoze
C) Uživanje maščob
D) Povečan vnos beljakovin
  • 47. Koliko krvi prejme človeški možgani v mirovanju?
A) 25%
B) 15%
C) 10%
D) 20%
  • 48. Kakšen delež porabe energije telesa predstavlja delovanje možganov v mirovanju?
A) 25%
B) 30%
C) 20%
D) 15%
  • 49. Katero nevrološko bolezen zdravijo specialisti za vadbo?
A) Diabetes
B) Astma
C) Parkinsonova bolezen
D) Hipertenzija
  • 50. Kakšen delež energije, ki jo potrebuje možgan, lahko zagotovi laktat med intenzivno vadbo?
A) Nič.
B) Več kot polovica.
C) Manj kot 10 %.
D) Približno tretjina.
  • 51. Na katerem tekmovanju je Dorando Pietri sodeloval na poletnih olimpijskih igrah leta 1908?
A) Skok v višino
B) Tek na 100 metrov
C) Skok v dolžino
D) Moška maratonska preizkušnja
  • 52. Kateri športnik je večkrat izgubil zavest po tem, ko je med moškim maratonom na poletnih olimpijskih igrah leta 1908 tekel v napačni smeri?
A) Gabriela Andersen-Schiess
B) Dorando Pietri
C) Usain Bolt
D) Jim Peters
  • 53. Kakšno je bilo prvotno prepričanje o odpovedi Jima Petersovmu med maratonom leta 1954?
A) Samo hipertermija (prekomerna telesna temperatura)
B) Samo hipoglikemija (nizka raven glukoze v krvi)
C) Huda dehidracija
D) Mišični krči
  • 54. Koliko vodstva je imel Jim Peters, preden je podlegel med maratonom na Igrališčih Commonwealtha leta 1954?
A) Ni imel nobenega vodstva
B) Pet kilometrov (tri mile) prednosti
C) En kilometer prednosti
D) Deset kilometrov prednosti
  • 55. Na katerih olimpijskih igrah je Gabriela Andersen-Schiess pokazala znake izčrpanosti zaradi vročine?
A) Poletne olimpijske igre v Pekingu, 2008
B) Poletne olimpijske igre v Los Angelesu, 1984
C) Poletne olimpijske igre v Sydneyju, 2000
D) Poletne olimpijske igre v Atenah, 2004
  • 56. V katerem trenutku dirke so se pri Gabrieli Andersen-Schiess pojavili znaki toplotnega izčrpavanja?
A) Začetek dirke
B) Zadnji 400 metrov
C) Sredina dirke
D) Prvi kilometer
  • 57. Kakšno je bilo stanje Gabriel Andersen-Schiess, ko je med maratonom občasno ustavljala?
A) Mišični krči
B) Hipoglikemija
C) Izčrpavanje zaradi vročine
D) Samo dehidracija
  • 58. Kakšna je bila Doranda Pietrija napaka med moškim maratonom na poletnih olimpijskih igrah leta 1908?
A) Ustavil se je, preden je končal.
B) Šel je v napačno smer.
C) Odstopil je prostovoljno.
D) Začel je prepozno.
  • 59. Kakšno je bilo stanje Gabriele Andersen-Schiess, ko je prečkala ciljno črto?
A) Dosegla je rekordni čas.
B) Tekla je brez premora.
C) Bila je diskvalificirana.
D) Padla je čez ciljno črto.
  • 60. Kdo je predlagal obstoj centralnega regulatorja?
A) Archibald Hill
B) Jim Peters
C) Tim Noakes
D) Gabriela Andersen-Schiess
  • 61. Koliko toplotne energije lahko odstrani en gram znoja?
A) 2598 J
B) 1000 J
C) 1500 J
D) 3500 J
  • 62. Kaj je ključna značilnost človeške termoregulacije med vadbo?
A) Debela dlaka za izolacijo.
B) Poseben mehanizem izparevanja znoja.
C) Zmanjšan pretok krvi v koži.
D) Povečana telesna temperatura.
  • 63. Koliko časa običajno traja, da se srčni biokazniki vrnejo v normalne vrednosti po intenzivni vadbi?
A) Le nekaj dni.
B) Več tednov.
C) Takoj.
D) V 24 urah.
  • 64. Kakšna je ključna razlika med človeškim in živalskim termoregulacijo med vadbo?
A) Ljudje imajo manj pretoka krvi v koži kot živali.
B) Ljudje shranjujejo toploto, medtem ko jo živali izgubljajo.
C) Ljudje uporabljajo izparevanje potu, medtem ko večina živali začasno povišuje telesno temperaturo.
D) Živali se bolj zanašajo na znojenje kot ljudje.
  • 65. Kaj lahko trening z zmerno intenzivnostjo in stalno obremenitvijo potencialno poveča?
A) Prag bolečine posameznika.
B) Tveganje za poškodbe med vadbo.
C) Takojšnje bolečine v mišicah.
D) Značilno poveča mišično maso.
  • 66. Katera država ponuja strokovni naziv 'Certificirani strokovnjak za vadbo'?
A) Kanada
B) Združeno kraljestvo
C) Avstralija
D) Združene države Amerike
  • 67. Katero področje običajno ne preučujejo strokovnjaki za fiziologijo vadbe?
A) Fiziologija skeletnih mišic
B) Biomehanika
C) Srčno-pljučna funkcija
D) Nevroendokrini funkciji
  • 68. Katero od naslednjih področij NI del študijskega programa za fiziologijo vadbe?
A) Kemiija
B) Biologija
C) Psihologija
D) Uporabne vede
  • 69. Kateri sistemski fiziološki odziv se običajno NE preučuje v fiziologiji vadbe?
A) Proizvodnja prebavnih encimov
B) Diha
C) Endokrine izločki
D) Pretok krvi
  • 70. Poleg študijskih obveznosti, kakšna je obvezna komponenta za pridobitev diplome iz področja fiziologije vadbe?
A) Praktično delo
B) Prosto delo, ki ni povezano z vadbo
C) Samostojni raziskovalni projekti
D) Samo teoretični izpiti
  • 71. Kateri fiziološki proces se preučuje v povezavi z vadbo?
A) Fermentacija
B) Izraba energije
C) Celularna respiracija pri rastlinah
D) Fotosinteza
  • 72. Kaj je priporočljivo, vendar ni obvezno za pridobitev diplome iz področja fiziologije vadbe?
A) Polni študijski obrat
B) Izkušnje z praktičnim delom
C) Raziskovalno delo v laboratoriju
D) Praksi
Ustvarjeno z That Quiz — kjer je izdelava in reševanje testov narejena enostavno za matematiko in ostale predmete.