ThatQuiz Knjižnica testov Naredi ta test sedaj
Fiziologija vadbe - Test
Prispevano od: Jež
  • 1. Fiziologija telesne vadbe je študija vpliva telesne vadbe na različne telesne sisteme, vključno s srčno-žilnim, dihalnim, mišično-skeletnim in presnovnim sistemom. Raziskuje, kako se telo odziva in prilagaja telesni dejavnosti, pri čemer preučuje dejavnike, kot so poraba kisika, poraba energije, srčni utrip in delovanje mišic. Z raziskavami in opazovanjem si fiziologi vadbe prizadevajo razumeti mehanizme, ki so v ozadju fizioloških odzivov telesa na vadbo, kar vodi do spoznanj, ki lahko izboljšajo športno zmogljivost, izboljšajo telesno pripravljenost in optimizirajo programe vadbe za posameznike vseh starosti in ravni pripravljenosti.

    Kateri encim je odgovoren za razgradnjo glikogena v glukozo?
A) Glikogen fosforilaza
B) Sucrase
C) Lipaza
D) Amilaza
  • 2. Kako imenujemo količino krvi, ki jo srce prečrpa v eni minuti?
A) Krvni tlak
B) Prostornina kapi
C) Srčni utrip
D) Iztis srca
  • 3. Kako imenujemo povečanje velikosti mišic zaradi treninga z uporom?
A) Hipertrofija
B) Sarkopenija
C) Miofibrilogeneza
D) Atrofija
  • 4. Kako imenujemo število utripov srca na minuto?
A) Stopnja srčnega iztisa
B) Stopnja volumna kapi
C) Stopnja krvnega tlaka
D) Srčni utrip
  • 5. Katera od naslednjih vadb je primer aerobne vadbe?
A) Sprintanje
B) Teče
C) Powerlifting
D) Dvigovanje uteži
  • 6. Kako imenujemo najmanjšo količino energije, ki je potrebna za vzdrževanje osnovnih telesnih funkcij?
A) Hitrost presnove pri vadbi (EMR)
B) Termogeneza pri telesni dejavnosti (PAT)
C) Hitrost presnove v mirovanju (RMR)
D) Osnovni metabolizem (BMR)
  • 7. Kaj med vadbo pripomore k hitrejši razgradnji mlečne kisline?
A) Povečan vnos sladkorja
B) Povečan vnos beljakovin
C) Povečan vnos kisika
D) Povečan vnos maščob
  • 8. Kako imenujemo največjo količino kisika, ki jo telo lahko porabi med vadbo?
A) RER
B) HR max
C) ATP max
D) VO2 max
  • 9. Kako imenujemo sposobnost telesa, da med vadbo ohranja stabilno notranje okolje?
A) Homeostaza
B) Staza
C) Izotoničnost
D) Ravnovesje
  • 10. Kaj je fiziologija vadbe?
A) Študij akutnih odzivov in kroničnih prilagoditev na vadbo.
B) Študij farmakoloških intervencij v športu.
C) Študij prehrane in dietetike.
D) Študij psiholoških učinkov telesne aktivnosti.
  • 11. Kdo so najbolj kvalificirani strokovnjaki za vadbo?
A) Fizioterapevti.
B) Osebni trenerji.
C) Nutricionisti.
D) Fiziologi vadbe.
  • 12. Kaj uporabljajo specialisti za vadbo pri obravnavi poškodb in zdravstvenih stanj?
A) Prehranske dopolnila.
B) Psihološko svetovanje.
C) Izobraževanje, spremembe življenjskega sloga in specifične oblike vadbe.
D) Zdravila in kirurški posegi.
  • 13. Kateri sistemi se preučujejo za razumevanje učinka telesne vadbe?
A) Kožni in skeletni sistemi.
B) Endokrini in limfni sistemi.
C) Mišični, kardiovaskularni in nevrohormonalni sistemi.
D) Prebavni in dihalni sistemi.
  • 14. Kako se definira vpliv treninga na telo?
A) Povečanje shranjevanja maščob.
B) Zmanjšanje učinkovitosti kardiovaskularnega sistema.
C) Zmanjšanje mišične mase.
D) Povečanje presnove, ki jo povzroči vadba.
  • 15. Kdo je uvedel pojma maksimalne porabe kisika in dolga kisika?
A) Henry Taylor.
B) Per-Olof Åstrand.
C) Otto Meyerhof.
D) Archibald Hill.
  • 16. Katero Nobelovo nagrado je Archibald Hill prejel leta 1922?
A) Nobelova nagrada za kemijo.
B) Nobelova nagrada za fiziko.
C) Nobelova nagrada za mir.
D) Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino.
  • 17. Koliko energije je porabil posameznik, ki je 50 dni zaporedno vozil kolo?
A) 1.145 MJ (273.850 kcal).
B) 500 MJ (119.000 kcal).
C) 750 MJ (179.100 kcal).
D) 2.290 MJ (546.700 kcal).
  • 18. Koliko glukoze porabi skeletna mišica na minuto med neprekinjeno aktivnostjo?
A) 90 mg.
B) 50 mg.
C) 200 mg.
D) 120 mg.
  • 19. Kakšna je učinkovitost pretvorbe energije v mišicah med vadbo?
A) Učinkovitost: 50–55%.
B) Učinkovitost: 40–45%.
C) Učinkovitost: 10–15%.
D) Učinkovitost: 22–26%.
  • 20. Kakšna je osnovna presnovna stopnja počitajoče skeletne mišice?
A) 1,5 W/kg.
B) 0,25 W/kg.
C) 3,0 W/kg.
D) 0,63 W/kg.
  • 21. Koliko mehanske energije lahko odrasel moški proizvede pri skoku iz počepa?
A) 314 W/kg.
B) 150 W/kg.
C) 500 W/kg.
D) 200 W/kg.
  • 22. Kakšno je tipično razpon osnovne presnovne hitrosti pri odraslih?
A) Od 10 W do 30 W.
B) Od 100 W do 150 W.
C) Od 45 W do 85 W.
D) Od 20 W do 50 W.
  • 23. Kateri je najhitrejši vir energije za aktivnosti z visoko intenzivnostjo?
A) Aerobna respiracija
B) Hitra glikoliza
C) Adenilatna kinaza
D) Sistem fosfokreatina (PCr)
  • 24. Kateri encim je vpleten v sistem PCr pri proizvodnji ATP?
A) Citrat sintaza
B) Kreatin kinaza
C) Heksokinaza
D) Glivogen fosforilaza
  • 25. Kateri vir energije se najhitreje porabi med intenzivno vadbo?
A) Adenilatna kinaza
B) Sistem fosfokreatina
C) Hitra glikoliza
D) Aerobna respiracija
  • 26. V katero snov se glukoza pretvori v aneroobnih pogojih med hitro glikolizo?
A) Ogljikov dioksid in voda
B) Mlečna kislina
C) Piruvat
D) Acetil-CoA
  • 27. Kaj se oksidira v NAD med anaerobno glikolizo?
A) NADH
B) ATP
C) Glukoza-6-fosfat
D) FADH2
  • 28. Zakaj hitra glikoliza ne more biti vzdrževana za daljša obdobja?
A) Zaradi izčrpanja ATP.
B) Zaradi razpoložljivosti kisika.
C) Zaradi ponovne sinteze glikogena.
D) Ker povzroča acidozo.
  • 29. Kateri je univerzalni vir energije v vseh celicah?
A) Glikogen
B) Maščobne kisline
C) Glukoza
D) Adenozin trifosfat (ATP)
  • 30. Pri vadbi zmerne intenzivnosti, kaj se zgodi z hitrostjo pojavljanja in izločanja glukoze pri zdravem posamezniku?
A) Obe hitrosti se zmanjšata.
B) Hitrost pojavljanja glukoze presega hitrost izločanja.
C) Hitrost izločanja glukoze bistveno presega hitrost pojavljanja.
D) Obe hitrosti sta bistveno enaki.
  • 31. Kateri organ je sposoben razgraditi shranjeno glikogen med vadbo?
A) Maščobno tkivo
B) Skeletne mišice
C) Pankreas
D) Jetra
  • 32. Katerega procesa sam po sebi ne more omogočiti vzdržne telesne aktivnosti?
A) Transport GLUT4
B) Gluconeogeneza
C) Glikogenoliza
D) Sekrecija inzulina
  • 33. Katero stanje lahko omeji oksigenacijo krvi zaradi neskladja med ventilacijo in perfuzijo?
A) Povečana gostota kapilar
B) Neskladje med ventilacijo in perfuzijo
C) Visok srčni izhod
D) Povečana hematokrit
  • 34. Kakšen je glavni način za odvajanje toplote, ki nastane med intenzivno in dolgotrajno vadbo?
A) Vaskokonstrikcija (zožitev krvnih žil)
B) Povečana frekvenca dihanja
C) Termoregulacija na osnovi znojenja
D) Zmanjšana aktivnost mišic
  • 35. Kakšen je učinek nadomestitve 50 do 80 % tekočine, izgubljene z znojenjem med vadbo?
A) Zmanjša porabo kisika.
B) V veliki meri odpravlja negativne fiziološke učinke.
C) Poveča dehidracijo.
D) Znatno zmanjša srčni utrip.
  • 36. Kakšen je vpliv dehidracije na aerobno vzdržljivost?
A) Zmanjšuje aerobno vzdržljivost.
B) Povečuje moč mišic.
C) Nima vpliva na aerobno vzdržljivost.
D) Izboljšuje aerobno vzdržljivost.
  • 37. Kakšen je vpliv obiska savne na volumen plazme?
A) Poveča volumen plazme.
B) Nima nobenega vpliva na volumen plazme.
C) Nekoliko poveča volumen plazme.
D) Znatno zmanjša volumen plazme.
  • 38. Kakšen je vpliv dehidracije, ki jo povzroči vadba, na zaznano obremenitev?
A) Poveča zaznano obremenitev.
B) Odstrani zaznano obremenitev.
C) Zmanjša zaznano obremenitev.
D) Ni spremembe v zaznani obremenitvi.
  • 39. Kakšen je vpliv nadomestitve tekočine, izgubljene med vadbo, na sistemski vaskularni upor?
A) Odstrani sistemski vaskularni upor.
B) Poveča sistemski vaskularni upor.
C) Zmanjša sistemski vaskularni upor.
D) Nima vpliva na sistemski vaskularni upor.
  • 40. Kakšen je vpliv dehidracije na uporabo ogljikovih hidratov kot vira energije?
A) Izključuje uporabo ogljikovih hidratov.
B) Zmanjša uporabo ogljikovih hidratov.
C) Morda poveča uporabo ogljikovih hidratov.
D) Nima nobenega vpliva na uporabo ogljikovih hidratov.
  • 41. Kakšen je vpliv dehidracije na udarni volumen med vadbo?
A) Poveča udarni volumen.
B) Zmanjša udarni volumen.
C) Ni spremembe v udarnem volumnu.
D) Odstrani zmanjšanje udarnega volumna.
  • 42. Kakšen je vpliv dehidracije na pretok krvi v koži med vadbo?
A) Izniči morebitne spremembe v pretoku krvi v koži.
B) Ni spremembe v pretoku krvi v koži.
C) Zmanjša pretok krvi v koži.
D) Poveča pretok krvi v koži.
  • 43. Za koliko se povečajo koncentracije kateholaminov v plazmi med celotno telesno vadbo?
A) 15-krat
B) 10-krat
C) 20-krat
D) 5-krat
  • 44. Katera molekula, ki je predhodnik ATP-ja, je vpletena v proizvodnjo amoniaka v mišicah med vadbo?
A) GTP
B) ADP
C) AMP
D) ATP
  • 45. Katero interleukino se poveča v krvnem obtoku zaradi njegovega sproščanja iz delovnih skeletnih mišic med vadbo?
A) Interleukin-8
B) Interleukin-1
C) Interleukin-10
D) Interleukin-6 (IL-6)
  • 46. Kaj lahko zmanjša izločanje interleukina-6 med vadbo?
A) Uživanje glukoze
B) Hidriranje z vodo
C) Uživanje maščob
D) Povečan vnos beljakovin
  • 47. Koliko krvi prejme človeški možgani v mirovanju?
A) 10%
B) 20%
C) 15%
D) 25%
  • 48. Kakšen delež porabe energije telesa predstavlja delovanje možganov v mirovanju?
A) 25%
B) 20%
C) 30%
D) 15%
  • 49. Katero nevrološko bolezen zdravijo specialisti za vadbo?
A) Parkinsonova bolezen
B) Hipertenzija
C) Astma
D) Diabetes
  • 50. Kakšen delež energije, ki jo potrebuje možgan, lahko zagotovi laktat med intenzivno vadbo?
A) Približno tretjina.
B) Več kot polovica.
C) Manj kot 10 %.
D) Nič.
  • 51. Na katerem tekmovanju je Dorando Pietri sodeloval na poletnih olimpijskih igrah leta 1908?
A) Skok v višino
B) Skok v dolžino
C) Tek na 100 metrov
D) Moška maratonska preizkušnja
  • 52. Kateri športnik je večkrat izgubil zavest po tem, ko je med moškim maratonom na poletnih olimpijskih igrah leta 1908 tekel v napačni smeri?
A) Gabriela Andersen-Schiess
B) Dorando Pietri
C) Usain Bolt
D) Jim Peters
  • 53. Kakšno je bilo prvotno prepričanje o odpovedi Jima Petersovmu med maratonom leta 1954?
A) Samo hipertermija (prekomerna telesna temperatura)
B) Huda dehidracija
C) Samo hipoglikemija (nizka raven glukoze v krvi)
D) Mišični krči
  • 54. Koliko vodstva je imel Jim Peters, preden je podlegel med maratonom na Igrališčih Commonwealtha leta 1954?
A) Deset kilometrov prednosti
B) En kilometer prednosti
C) Pet kilometrov (tri mile) prednosti
D) Ni imel nobenega vodstva
  • 55. Na katerih olimpijskih igrah je Gabriela Andersen-Schiess pokazala znake izčrpanosti zaradi vročine?
A) Poletne olimpijske igre v Pekingu, 2008
B) Poletne olimpijske igre v Atenah, 2004
C) Poletne olimpijske igre v Los Angelesu, 1984
D) Poletne olimpijske igre v Sydneyju, 2000
  • 56. V katerem trenutku dirke so se pri Gabrieli Andersen-Schiess pojavili znaki toplotnega izčrpavanja?
A) Zadnji 400 metrov
B) Prvi kilometer
C) Sredina dirke
D) Začetek dirke
  • 57. Kakšno je bilo stanje Gabriel Andersen-Schiess, ko je med maratonom občasno ustavljala?
A) Hipoglikemija
B) Izčrpavanje zaradi vročine
C) Mišični krči
D) Samo dehidracija
  • 58. Kakšna je bila Doranda Pietrija napaka med moškim maratonom na poletnih olimpijskih igrah leta 1908?
A) Šel je v napačno smer.
B) Začel je prepozno.
C) Ustavil se je, preden je končal.
D) Odstopil je prostovoljno.
  • 59. Kakšno je bilo stanje Gabriele Andersen-Schiess, ko je prečkala ciljno črto?
A) Dosegla je rekordni čas.
B) Padla je čez ciljno črto.
C) Bila je diskvalificirana.
D) Tekla je brez premora.
  • 60. Kdo je predlagal obstoj centralnega regulatorja?
A) Tim Noakes
B) Jim Peters
C) Archibald Hill
D) Gabriela Andersen-Schiess
  • 61. Koliko toplotne energije lahko odstrani en gram znoja?
A) 1000 J
B) 1500 J
C) 3500 J
D) 2598 J
  • 62. Kaj je ključna značilnost človeške termoregulacije med vadbo?
A) Povečana telesna temperatura.
B) Poseben mehanizem izparevanja znoja.
C) Debela dlaka za izolacijo.
D) Zmanjšan pretok krvi v koži.
  • 63. Koliko časa običajno traja, da se srčni biokazniki vrnejo v normalne vrednosti po intenzivni vadbi?
A) V 24 urah.
B) Le nekaj dni.
C) Takoj.
D) Več tednov.
  • 64. Kakšna je ključna razlika med človeškim in živalskim termoregulacijo med vadbo?
A) Ljudje imajo manj pretoka krvi v koži kot živali.
B) Ljudje shranjujejo toploto, medtem ko jo živali izgubljajo.
C) Živali se bolj zanašajo na znojenje kot ljudje.
D) Ljudje uporabljajo izparevanje potu, medtem ko večina živali začasno povišuje telesno temperaturo.
  • 65. Kaj lahko trening z zmerno intenzivnostjo in stalno obremenitvijo potencialno poveča?
A) Značilno poveča mišično maso.
B) Tveganje za poškodbe med vadbo.
C) Takojšnje bolečine v mišicah.
D) Prag bolečine posameznika.
  • 66. Katera država ponuja strokovni naziv 'Certificirani strokovnjak za vadbo'?
A) Kanada
B) Avstralija
C) Združeno kraljestvo
D) Združene države Amerike
  • 67. Katero področje običajno ne preučujejo strokovnjaki za fiziologijo vadbe?
A) Fiziologija skeletnih mišic
B) Nevroendokrini funkciji
C) Srčno-pljučna funkcija
D) Biomehanika
  • 68. Katero od naslednjih področij NI del študijskega programa za fiziologijo vadbe?
A) Psihologija
B) Uporabne vede
C) Kemiija
D) Biologija
  • 69. Kateri sistemski fiziološki odziv se običajno NE preučuje v fiziologiji vadbe?
A) Endokrine izločki
B) Diha
C) Pretok krvi
D) Proizvodnja prebavnih encimov
  • 70. Poleg študijskih obveznosti, kakšna je obvezna komponenta za pridobitev diplome iz področja fiziologije vadbe?
A) Praktično delo
B) Prosto delo, ki ni povezano z vadbo
C) Samostojni raziskovalni projekti
D) Samo teoretični izpiti
  • 71. Kateri fiziološki proces se preučuje v povezavi z vadbo?
A) Fotosinteza
B) Fermentacija
C) Izraba energije
D) Celularna respiracija pri rastlinah
  • 72. Kaj je priporočljivo, vendar ni obvezno za pridobitev diplome iz področja fiziologije vadbe?
A) Praksi
B) Polni študijski obrat
C) Izkušnje z praktičnim delom
D) Raziskovalno delo v laboratoriju
Ustvarjeno z That Quiz — kjer je izdelava in reševanje testov narejena enostavno za matematiko in ostale predmete.