A) singularna točka B) točka velike variabilnosti C) točka, ki ostane nespremenjena glede na dinamiko sistema. D) točka, ki se premika naključno.
A) enodimenzionalni prostor B) prostor, ki predstavlja samo stabilna stanja. C) prostor, v katerem so predstavljena vsa možna stanja sistema. D) prostor, v katerem čas ni pomemben.
A) za določitev stalnih točk B) za preučevanje kaotičnega obnašanja. C) za merjenje natančnega položaja trajektorije D) za kvantifikacijo stopnje eksponentne divergence ali konvergence bližnjih trajektorij
A) periodični atraktor B) atraktor brez variabilnosti C) preprost točkovni atraktor D) atraktor s fraktalno strukturo in občutljivo odvisnostjo od začetnih pogojev
A) pomaga pri reševanju diferencialnih enačb B) predstavlja stabilne fiksne točke C) količinsko opredeljuje kaos v sistemu. D) prikazuje prehode med različnimi dinamičnimi obnašanji pri spreminjanju kontrolnega parametra.
A) določa stabilnost in obnašanje v bližini fiksnih točk. B) določa Ljapunovov eksponent C) ustvarja bifurkacijske diagrame D) opredeljuje čudne atraktorje.
A) občutljivost na začetne pogoje B) nekonservativna dinamika C) eksponentno razhajanje bližnjih trajektorij D) ohranitev energije in simplektična struktura
A) teorija atraktorjev B) teorija stalnih točk C) teorija bifurkacij D) panoga, ki preučuje statistične lastnosti sistemov, ki se razvijajo skozi čas.
A) Matematika B) Fizika C) Literatura D) Biologija
A) Nedeterminističen B) Kaotičen C) Stohastičen D) Determinističen
A) Analitična študija B) Kvalitativna študija C) Računska študija D) Kvantitativna študija
A) Napredne matematične tehnike B) Grafične metode C) Statistična analiza D) Številčne simulacije
A) Integrabilnost B) Teorija kaosa C) Stabilnost D) Determinizem
A) Linearno B) Stohastično C) Periodično D) Kaotično
A) Filozofija B) Inženirstvo C) Ekonomija D) Kemija
A) Algebrajska enačba B) Funkcija v parametru t C) Enačba diferenc D) Diferencialna enačba
A) Ergotična teorija B) Teorija kaosa C) Teorija bifurkacij D) Teorija stabilnosti
A) Diskretni B) Neprekinjen C) Determinističen D) Ne spreminja se
A) George David Birkhoff B) Henri Poincaré C) Aleksandr Lyapunov D) Stephen Smale
A) Sharkovskyjev izrek B) Lyapunovov izrek C) Poincaréjev izrek o ponavljanju D) Ergodični izrek
A) Henri Poincaré B) Aleksandr Lyapunov C) George David Birkhoff D) Stephen Smale
A) Sharkovsev izrek B) Poincaréjev izrek o ponavljanju C) Ergodični izrek D) Smalejev konj
A) Sharkovskijev izrek B) Smalov konjček C) Ergodični izrek D) Metode stabilnosti Lyapuna
A) George David Birkhoff B) Henri Poincaré C) Ali H. Nayfeh D) Stephen Smale
A) Nevtralni element B) Identitetna matrika C) Ničelni vektor D) Identitetni element
A) Obroč B) Mnogostavje C) Grupa D) Vektorski prostor
A) Vektorjsko polje B) Neskončno polje C) Nelinearno polje D) Končno polje
A) Formulacija Hamiltonove mehanike. B) Formulacija klasične mehanike. C) Formulacija Newtonove mehanike. D) Formulacija Lagrangove mehanike.
A) Ne-asociativnost. B) Nereverzibilnost. C) Naključnost. D) Asociativnost.
A) T(0) = 0. B) T(1) = 1. C) T(0) = 1. D) T(1) = 0.
A) T-1 = 1. B) T-1 = T(-t). C) T-1 = T(0). D) T-1 = T(t).
A) Cene delnic. B) Parametri za nadzor robotov. C) Sistemi za obdelavo slik. D) Položaji planetov.
A) Stohastična. B) Deterministična. C) Nedeeterministična. D) Haotična.
A) T(t1 + t2) = T(t1) - T(t2). B) T(t1 + t2) = T(t1) / T(t2). C) T(t1 + t2) = T(t1) + T(t2). D) T(t1 + t2) = T(t1) * T(t2).
A) Omejene poti so vedno edinstvene. B) Omejene poti vedno imajo polno Lebesgueovo mero. C) Omejene poti so vedno dosežene. D) Omejene poti morda nikoli ne bodo dosežene.
A) Iteracije Φn so definirane kot Φ / Φ / ... / Φ. B) Iteracije Φn so definirane kot Φ - Φ - ... - Φ. C) Iteracije Φn so definirane kot Φ ∘ Φ ∘ ... ∘ Φ. D) Iteracije Φn so definirane kot Φ + Φ + ... + Φ.
A) Liouvilov ukrep. B) Riemannov ukrep. C) Lebesgueov ukrep. D) Gaussov ukrep.
A) Obnašajo se fizično. B) Postanejo mere, ki ohranjajo mero. C) Ne obnašajo se fizično. D) Postanejo ne-invariante.
A) Φ B) X C) U D) T
A) Invariantni nabor B) Parameter evolucije C) Pot, ki poteka skozi točko x D) Orbita, ki poteka skozi točko x
A) Homogen B) Avtonomni C) Nehomogen D) Neavtonomni
A) Delne diferencialne enačbe B) Integralne enačbe C) Navadne diferencialne enačbe D) Algebrajske enačbe
A) Lorenzov atraktor. B) Mandelbrotova množica. C) Fibonaccijeva zaporedje. D) Logistična funkcija.
A) Nareversibilna sprememba. B) Kanonična transformacija, ki je v osnovi preslikava. C) Nenehna transformacija. D) Proces, ki ne povzroča transformacije.
A) mrežice B) kaskade C) preslikave D) avtomati
A) lavine B) zemljevidi C) mrežice D) avtomati
A) preslikava B) kaskada C) celični avtomat D) pol-kaskada
A) mreža, ki predstavlja 'prostor' B) nabor funkcij C) mreža, ki predstavlja 'čas' D) funkcija evolucije
A) mreža 'prostora' B) funkcija evolucije C) mreža 'časa' D) skupina funkcij
A) mrežica B) funkcija evolucije (lokalno definirana) C) skupina funkcij D) niz
A) predstavlja 'prostor'sko mrežo B) je funkcija evolucije C) predstavlja 'čas'ovno mrežo D) je nabor funkcij
A) Načelo stabilnosti B) Načelo superpozicije C) Načelo nihanja D) Načelo lastnih vrednosti
A) Povečanje velikosti vsakega posameznega popravka. B) Spajanje več posameznih popravkov. C) Odstranjevanje singularnih točk. D) Ignoriranje vektornega polja.
A) Delne diferencialne enačbe. B) Laplaceove transformacije. C) Taylorjeve zaporedne aproksimacije. D) Fourierjeve zaporedje.
A) 3-dimenzionalen B) 2-dimenzionalen C) ν-dimenzionalen D) 1-dimenzionalen
A) Energija B) Impulz C) Položaj D) Povezana prostornina
A) Koopman B) Zermelo C) Boltzmann D) Ruelle
A) Eksperimentalna opazovanja B) Klasična mehanika C) Funkcijska analiza D) Številčna simulacija
A) Koopmanovi operatorji B) Liouvilleove mere C) Poincaréjeve ponovitve D) Mere SRB (Stable Recurrence Behavior)
A) Stabilnost B) Determinost C) Periodičnost D) Kaos
A) Ekonomija B) Meteorologija C) Biologija D) Kemiija
A) Preslikava v obliki kopita (horseshoe map) B) Izrek Picard-Lindelof C) Problem Fermi–Pasta–Ulam–Tsingou D) Scenarij Pomeau–Manneville |