A) točka, ki se premika naključno. B) singularna točka C) točka velike variabilnosti D) točka, ki ostane nespremenjena glede na dinamiko sistema.
A) prostor, ki predstavlja samo stabilna stanja. B) enodimenzionalni prostor C) prostor, v katerem so predstavljena vsa možna stanja sistema. D) prostor, v katerem čas ni pomemben.
A) za kvantifikacijo stopnje eksponentne divergence ali konvergence bližnjih trajektorij B) za merjenje natančnega položaja trajektorije C) za preučevanje kaotičnega obnašanja. D) za določitev stalnih točk
A) atraktor brez variabilnosti B) atraktor s fraktalno strukturo in občutljivo odvisnostjo od začetnih pogojev C) preprost točkovni atraktor D) periodični atraktor
A) predstavlja stabilne fiksne točke B) pomaga pri reševanju diferencialnih enačb C) količinsko opredeljuje kaos v sistemu. D) prikazuje prehode med različnimi dinamičnimi obnašanji pri spreminjanju kontrolnega parametra.
A) ustvarja bifurkacijske diagrame B) opredeljuje čudne atraktorje. C) določa stabilnost in obnašanje v bližini fiksnih točk. D) določa Ljapunovov eksponent
A) nekonservativna dinamika B) ohranitev energije in simplektična struktura C) eksponentno razhajanje bližnjih trajektorij D) občutljivost na začetne pogoje
A) panoga, ki preučuje statistične lastnosti sistemov, ki se razvijajo skozi čas. B) teorija atraktorjev C) teorija stalnih točk D) teorija bifurkacij
A) Biologija B) Matematika C) Literatura D) Fizika
A) Nedeterminističen B) Stohastičen C) Determinističen D) Kaotičen
A) Računska študija B) Kvantitativna študija C) Kvalitativna študija D) Analitična študija
A) Statistična analiza B) Napredne matematične tehnike C) Številčne simulacije D) Grafične metode
A) Determinizem B) Teorija kaosa C) Stabilnost D) Integrabilnost
A) Periodično B) Stohastično C) Linearno D) Kaotično
A) Inženirstvo B) Filozofija C) Ekonomija D) Kemija
A) Funkcija v parametru t B) Diferencialna enačba C) Algebrajska enačba D) Enačba diferenc
A) Teorija bifurkacij B) Teorija kaosa C) Ergotična teorija D) Teorija stabilnosti
A) Ne spreminja se B) Determinističen C) Neprekinjen D) Diskretni
A) George David Birkhoff B) Aleksandr Lyapunov C) Henri Poincaré D) Stephen Smale
A) Poincaréjev izrek o ponavljanju B) Ergodični izrek C) Lyapunovov izrek D) Sharkovskyjev izrek
A) Aleksandr Lyapunov B) Henri Poincaré C) Stephen Smale D) George David Birkhoff
A) Smalejev konj B) Sharkovsev izrek C) Poincaréjev izrek o ponavljanju D) Ergodični izrek
A) Sharkovskijev izrek B) Metode stabilnosti Lyapuna C) Smalov konjček D) Ergodični izrek
A) Ali H. Nayfeh B) Stephen Smale C) George David Birkhoff D) Henri Poincaré
A) Identitetni element B) Ničelni vektor C) Identitetna matrika D) Nevtralni element
A) Mnogostavje B) Obroč C) Grupa D) Vektorski prostor
A) Končno polje B) Neskončno polje C) Vektorjsko polje D) Nelinearno polje
A) Formulacija Newtonove mehanike. B) Formulacija klasične mehanike. C) Formulacija Lagrangove mehanike. D) Formulacija Hamiltonove mehanike.
A) Ne-asociativnost. B) Asociativnost. C) Naključnost. D) Nereverzibilnost.
A) T(0) = 1. B) T(0) = 0. C) T(1) = 0. D) T(1) = 1.
A) T-1 = T(t). B) T-1 = T(-t). C) T-1 = T(0). D) T-1 = 1.
A) Parametri za nadzor robotov. B) Sistemi za obdelavo slik. C) Položaji planetov. D) Cene delnic.
A) Stohastična. B) Haotična. C) Nedeeterministična. D) Deterministična.
A) T(t1 + t2) = T(t1) / T(t2). B) T(t1 + t2) = T(t1) * T(t2). C) T(t1 + t2) = T(t1) - T(t2). D) T(t1 + t2) = T(t1) + T(t2).
A) Omejene poti so vedno dosežene. B) Omejene poti morda nikoli ne bodo dosežene. C) Omejene poti so vedno edinstvene. D) Omejene poti vedno imajo polno Lebesgueovo mero.
A) Iteracije Φn so definirane kot Φ ∘ Φ ∘ ... ∘ Φ. B) Iteracije Φn so definirane kot Φ + Φ + ... + Φ. C) Iteracije Φn so definirane kot Φ / Φ / ... / Φ. D) Iteracije Φn so definirane kot Φ - Φ - ... - Φ.
A) Gaussov ukrep. B) Riemannov ukrep. C) Lebesgueov ukrep. D) Liouvilov ukrep.
A) Postanejo mere, ki ohranjajo mero. B) Postanejo ne-invariante. C) Obnašajo se fizično. D) Ne obnašajo se fizično.
A) U B) T C) Φ D) X
A) Parameter evolucije B) Orbita, ki poteka skozi točko x C) Invariantni nabor D) Pot, ki poteka skozi točko x
A) Homogen B) Nehomogen C) Avtonomni D) Neavtonomni
A) Algebrajske enačbe B) Navadne diferencialne enačbe C) Delne diferencialne enačbe D) Integralne enačbe
A) Lorenzov atraktor. B) Mandelbrotova množica. C) Logistična funkcija. D) Fibonaccijeva zaporedje.
A) Nareversibilna sprememba. B) Kanonična transformacija, ki je v osnovi preslikava. C) Proces, ki ne povzroča transformacije. D) Nenehna transformacija.
A) avtomati B) mrežice C) kaskade D) preslikave
A) lavine B) avtomati C) zemljevidi D) mrežice
A) kaskada B) preslikava C) celični avtomat D) pol-kaskada
A) mreža, ki predstavlja 'čas' B) nabor funkcij C) funkcija evolucije D) mreža, ki predstavlja 'prostor'
A) mreža 'časa' B) funkcija evolucije C) mreža 'prostora' D) skupina funkcij
A) niz B) mrežica C) skupina funkcij D) funkcija evolucije (lokalno definirana)
A) je nabor funkcij B) predstavlja 'čas'ovno mrežo C) predstavlja 'prostor'sko mrežo D) je funkcija evolucije
A) Načelo stabilnosti B) Načelo superpozicije C) Načelo lastnih vrednosti D) Načelo nihanja
A) Ignoriranje vektornega polja. B) Odstranjevanje singularnih točk. C) Povečanje velikosti vsakega posameznega popravka. D) Spajanje več posameznih popravkov.
A) Laplaceove transformacije. B) Delne diferencialne enačbe. C) Fourierjeve zaporedje. D) Taylorjeve zaporedne aproksimacije.
A) 1-dimenzionalen B) 3-dimenzionalen C) 2-dimenzionalen D) ν-dimenzionalen
A) Energija B) Položaj C) Povezana prostornina D) Impulz
A) Zermelo B) Boltzmann C) Koopman D) Ruelle
A) Številčna simulacija B) Funkcijska analiza C) Klasična mehanika D) Eksperimentalna opazovanja
A) Liouvilleove mere B) Koopmanovi operatorji C) Mere SRB (Stable Recurrence Behavior) D) Poincaréjeve ponovitve
A) Stabilnost B) Determinost C) Kaos D) Periodičnost
A) Meteorologija B) Ekonomija C) Kemiija D) Biologija
A) Scenarij Pomeau–Manneville B) Preslikava v obliki kopita (horseshoe map) C) Problem Fermi–Pasta–Ulam–Tsingou D) Izrek Picard-Lindelof |