A) singularna točka B) točka velike variabilnosti C) točka, ki ostane nespremenjena glede na dinamiko sistema. D) točka, ki se premika naključno.
A) enodimenzionalni prostor B) prostor, v katerem so predstavljena vsa možna stanja sistema. C) prostor, ki predstavlja samo stabilna stanja. D) prostor, v katerem čas ni pomemben.
A) za merjenje natančnega položaja trajektorije B) za določitev stalnih točk C) za kvantifikacijo stopnje eksponentne divergence ali konvergence bližnjih trajektorij D) za preučevanje kaotičnega obnašanja.
A) preprost točkovni atraktor B) atraktor brez variabilnosti C) atraktor s fraktalno strukturo in občutljivo odvisnostjo od začetnih pogojev D) periodični atraktor
A) predstavlja stabilne fiksne točke B) količinsko opredeljuje kaos v sistemu. C) pomaga pri reševanju diferencialnih enačb D) prikazuje prehode med različnimi dinamičnimi obnašanji pri spreminjanju kontrolnega parametra.
A) določa stabilnost in obnašanje v bližini fiksnih točk. B) ustvarja bifurkacijske diagrame C) določa Ljapunovov eksponent D) opredeljuje čudne atraktorje.
A) nekonservativna dinamika B) ohranitev energije in simplektična struktura C) občutljivost na začetne pogoje D) eksponentno razhajanje bližnjih trajektorij
A) teorija atraktorjev B) teorija stalnih točk C) teorija bifurkacij D) panoga, ki preučuje statistične lastnosti sistemov, ki se razvijajo skozi čas.
A) Matematika B) Literatura C) Fizika D) Biologija
A) Nedeterminističen B) Stohastičen C) Determinističen D) Kaotičen
A) Kvalitativna študija B) Analitična študija C) Kvantitativna študija D) Računska študija
A) Grafične metode B) Številčne simulacije C) Napredne matematične tehnike D) Statistična analiza
A) Integrabilnost B) Stabilnost C) Teorija kaosa D) Determinizem
A) Periodično B) Linearno C) Stohastično D) Kaotično
A) Filozofija B) Inženirstvo C) Kemija D) Ekonomija
A) Enačba diferenc B) Funkcija v parametru t C) Algebrajska enačba D) Diferencialna enačba
A) Teorija stabilnosti B) Teorija kaosa C) Ergotična teorija D) Teorija bifurkacij
A) Neprekinjen B) Determinističen C) Ne spreminja se D) Diskretni
A) Henri Poincaré B) Aleksandr Lyapunov C) Stephen Smale D) George David Birkhoff
A) Sharkovskyjev izrek B) Poincaréjev izrek o ponavljanju C) Ergodični izrek D) Lyapunovov izrek
A) George David Birkhoff B) Henri Poincaré C) Stephen Smale D) Aleksandr Lyapunov
A) Ergodični izrek B) Sharkovsev izrek C) Poincaréjev izrek o ponavljanju D) Smalejev konj
A) Metode stabilnosti Lyapuna B) Sharkovskijev izrek C) Ergodični izrek D) Smalov konjček
A) Stephen Smale B) George David Birkhoff C) Henri Poincaré D) Ali H. Nayfeh
A) Nevtralni element B) Ničelni vektor C) Identitetni element D) Identitetna matrika
A) Vektorski prostor B) Grupa C) Obroč D) Mnogostavje
A) Vektorjsko polje B) Neskončno polje C) Končno polje D) Nelinearno polje
A) Formulacija Lagrangove mehanike. B) Formulacija Newtonove mehanike. C) Formulacija Hamiltonove mehanike. D) Formulacija klasične mehanike.
A) Naključnost. B) Asociativnost. C) Nereverzibilnost. D) Ne-asociativnost.
A) T(1) = 1. B) T(1) = 0. C) T(0) = 1. D) T(0) = 0.
A) T-1 = T(0). B) T-1 = T(-t). C) T-1 = T(t). D) T-1 = 1.
A) Parametri za nadzor robotov. B) Sistemi za obdelavo slik. C) Položaji planetov. D) Cene delnic.
A) Deterministična. B) Nedeeterministična. C) Stohastična. D) Haotična.
A) T(t1 + t2) = T(t1) - T(t2). B) T(t1 + t2) = T(t1) / T(t2). C) T(t1 + t2) = T(t1) + T(t2). D) T(t1 + t2) = T(t1) * T(t2).
A) Omejene poti morda nikoli ne bodo dosežene. B) Omejene poti vedno imajo polno Lebesgueovo mero. C) Omejene poti so vedno dosežene. D) Omejene poti so vedno edinstvene.
A) Iteracije Φn so definirane kot Φ / Φ / ... / Φ. B) Iteracije Φn so definirane kot Φ - Φ - ... - Φ. C) Iteracije Φn so definirane kot Φ ∘ Φ ∘ ... ∘ Φ. D) Iteracije Φn so definirane kot Φ + Φ + ... + Φ.
A) Liouvilov ukrep. B) Lebesgueov ukrep. C) Gaussov ukrep. D) Riemannov ukrep.
A) Postanejo mere, ki ohranjajo mero. B) Postanejo ne-invariante. C) Obnašajo se fizično. D) Ne obnašajo se fizično.
A) Φ B) U C) X D) T
A) Invariantni nabor B) Orbita, ki poteka skozi točko x C) Parameter evolucije D) Pot, ki poteka skozi točko x
A) Homogen B) Avtonomni C) Nehomogen D) Neavtonomni
A) Algebrajske enačbe B) Navadne diferencialne enačbe C) Integralne enačbe D) Delne diferencialne enačbe
A) Mandelbrotova množica. B) Lorenzov atraktor. C) Logistična funkcija. D) Fibonaccijeva zaporedje.
A) Proces, ki ne povzroča transformacije. B) Kanonična transformacija, ki je v osnovi preslikava. C) Nareversibilna sprememba. D) Nenehna transformacija.
A) preslikave B) mrežice C) kaskade D) avtomati
A) lavine B) mrežice C) zemljevidi D) avtomati
A) celični avtomat B) kaskada C) preslikava D) pol-kaskada
A) mreža, ki predstavlja 'prostor' B) funkcija evolucije C) nabor funkcij D) mreža, ki predstavlja 'čas'
A) mreža 'časa' B) funkcija evolucije C) mreža 'prostora' D) skupina funkcij
A) niz B) funkcija evolucije (lokalno definirana) C) mrežica D) skupina funkcij
A) je nabor funkcij B) je funkcija evolucije C) predstavlja 'čas'ovno mrežo D) predstavlja 'prostor'sko mrežo
A) Načelo superpozicije B) Načelo nihanja C) Načelo stabilnosti D) Načelo lastnih vrednosti
A) Spajanje več posameznih popravkov. B) Odstranjevanje singularnih točk. C) Ignoriranje vektornega polja. D) Povečanje velikosti vsakega posameznega popravka.
A) Laplaceove transformacije. B) Delne diferencialne enačbe. C) Fourierjeve zaporedje. D) Taylorjeve zaporedne aproksimacije.
A) 3-dimenzionalen B) ν-dimenzionalen C) 1-dimenzionalen D) 2-dimenzionalen
A) Položaj B) Povezana prostornina C) Impulz D) Energija
A) Zermelo B) Ruelle C) Boltzmann D) Koopman
A) Klasična mehanika B) Funkcijska analiza C) Eksperimentalna opazovanja D) Številčna simulacija
A) Koopmanovi operatorji B) Mere SRB (Stable Recurrence Behavior) C) Liouvilleove mere D) Poincaréjeve ponovitve
A) Periodičnost B) Determinost C) Stabilnost D) Kaos
A) Ekonomija B) Meteorologija C) Biologija D) Kemiija
A) Scenarij Pomeau–Manneville B) Problem Fermi–Pasta–Ulam–Tsingou C) Preslikava v obliki kopita (horseshoe map) D) Izrek Picard-Lindelof |