A) točka velike variabilnosti B) točka, ki ostane nespremenjena glede na dinamiko sistema. C) točka, ki se premika naključno. D) singularna točka
A) prostor, v katerem čas ni pomemben. B) prostor, ki predstavlja samo stabilna stanja. C) enodimenzionalni prostor D) prostor, v katerem so predstavljena vsa možna stanja sistema.
A) za določitev stalnih točk B) za merjenje natančnega položaja trajektorije C) za kvantifikacijo stopnje eksponentne divergence ali konvergence bližnjih trajektorij D) za preučevanje kaotičnega obnašanja.
A) atraktor s fraktalno strukturo in občutljivo odvisnostjo od začetnih pogojev B) preprost točkovni atraktor C) atraktor brez variabilnosti D) periodični atraktor
A) prikazuje prehode med različnimi dinamičnimi obnašanji pri spreminjanju kontrolnega parametra. B) predstavlja stabilne fiksne točke C) pomaga pri reševanju diferencialnih enačb D) količinsko opredeljuje kaos v sistemu.
A) določa Ljapunovov eksponent B) opredeljuje čudne atraktorje. C) ustvarja bifurkacijske diagrame D) določa stabilnost in obnašanje v bližini fiksnih točk.
A) občutljivost na začetne pogoje B) nekonservativna dinamika C) ohranitev energije in simplektična struktura D) eksponentno razhajanje bližnjih trajektorij
A) teorija bifurkacij B) panoga, ki preučuje statistične lastnosti sistemov, ki se razvijajo skozi čas. C) teorija stalnih točk D) teorija atraktorjev
A) Fizika B) Matematika C) Literatura D) Biologija
A) Nedeterminističen B) Determinističen C) Stohastičen D) Kaotičen
A) Analitična študija B) Kvantitativna študija C) Računska študija D) Kvalitativna študija
A) Napredne matematične tehnike B) Številčne simulacije C) Grafične metode D) Statistična analiza
A) Stabilnost B) Integrabilnost C) Teorija kaosa D) Determinizem
A) Periodično B) Linearno C) Stohastično D) Kaotično
A) Ekonomija B) Kemija C) Filozofija D) Inženirstvo
A) Enačba diferenc B) Diferencialna enačba C) Algebrajska enačba D) Funkcija v parametru t
A) Teorija stabilnosti B) Ergotična teorija C) Teorija kaosa D) Teorija bifurkacij
A) Ne spreminja se B) Neprekinjen C) Diskretni D) Determinističen
A) Henri Poincaré B) Aleksandr Lyapunov C) Stephen Smale D) George David Birkhoff
A) Sharkovskyjev izrek B) Lyapunovov izrek C) Ergodični izrek D) Poincaréjev izrek o ponavljanju
A) Aleksandr Lyapunov B) George David Birkhoff C) Stephen Smale D) Henri Poincaré
A) Poincaréjev izrek o ponavljanju B) Sharkovsev izrek C) Ergodični izrek D) Smalejev konj
A) Ergodični izrek B) Smalov konjček C) Metode stabilnosti Lyapuna D) Sharkovskijev izrek
A) Stephen Smale B) Ali H. Nayfeh C) Henri Poincaré D) George David Birkhoff
A) Ničelni vektor B) Identitetna matrika C) Nevtralni element D) Identitetni element
A) Mnogostavje B) Vektorski prostor C) Grupa D) Obroč
A) Končno polje B) Nelinearno polje C) Neskončno polje D) Vektorjsko polje
A) Formulacija Newtonove mehanike. B) Formulacija klasične mehanike. C) Formulacija Hamiltonove mehanike. D) Formulacija Lagrangove mehanike.
A) Naključnost. B) Nereverzibilnost. C) Ne-asociativnost. D) Asociativnost.
A) T(1) = 0. B) T(1) = 1. C) T(0) = 0. D) T(0) = 1.
A) T-1 = T(-t). B) T-1 = 1. C) T-1 = T(t). D) T-1 = T(0).
A) Sistemi za obdelavo slik. B) Cene delnic. C) Parametri za nadzor robotov. D) Položaji planetov.
A) Stohastična. B) Nedeeterministična. C) Haotična. D) Deterministična.
A) T(t1 + t2) = T(t1) + T(t2). B) T(t1 + t2) = T(t1) * T(t2). C) T(t1 + t2) = T(t1) / T(t2). D) T(t1 + t2) = T(t1) - T(t2).
A) Omejene poti so vedno dosežene. B) Omejene poti so vedno edinstvene. C) Omejene poti morda nikoli ne bodo dosežene. D) Omejene poti vedno imajo polno Lebesgueovo mero.
A) Iteracije Φn so definirane kot Φ - Φ - ... - Φ. B) Iteracije Φn so definirane kot Φ + Φ + ... + Φ. C) Iteracije Φn so definirane kot Φ ∘ Φ ∘ ... ∘ Φ. D) Iteracije Φn so definirane kot Φ / Φ / ... / Φ.
A) Lebesgueov ukrep. B) Gaussov ukrep. C) Riemannov ukrep. D) Liouvilov ukrep.
A) Ne obnašajo se fizično. B) Postanejo mere, ki ohranjajo mero. C) Obnašajo se fizično. D) Postanejo ne-invariante.
A) T B) X C) Φ D) U
A) Orbita, ki poteka skozi točko x B) Pot, ki poteka skozi točko x C) Invariantni nabor D) Parameter evolucije
A) Avtonomni B) Nehomogen C) Neavtonomni D) Homogen
A) Integralne enačbe B) Navadne diferencialne enačbe C) Delne diferencialne enačbe D) Algebrajske enačbe
A) Lorenzov atraktor. B) Fibonaccijeva zaporedje. C) Mandelbrotova množica. D) Logistična funkcija.
A) Kanonična transformacija, ki je v osnovi preslikava. B) Nareversibilna sprememba. C) Proces, ki ne povzroča transformacije. D) Nenehna transformacija.
A) preslikave B) kaskade C) mrežice D) avtomati
A) lavine B) mrežice C) avtomati D) zemljevidi
A) pol-kaskada B) preslikava C) kaskada D) celični avtomat
A) mreža, ki predstavlja 'prostor' B) mreža, ki predstavlja 'čas' C) nabor funkcij D) funkcija evolucije
A) skupina funkcij B) mreža 'prostora' C) funkcija evolucije D) mreža 'časa'
A) mrežica B) niz C) skupina funkcij D) funkcija evolucije (lokalno definirana)
A) predstavlja 'prostor'sko mrežo B) je funkcija evolucije C) predstavlja 'čas'ovno mrežo D) je nabor funkcij
A) Načelo superpozicije B) Načelo stabilnosti C) Načelo lastnih vrednosti D) Načelo nihanja
A) Spajanje več posameznih popravkov. B) Ignoriranje vektornega polja. C) Odstranjevanje singularnih točk. D) Povečanje velikosti vsakega posameznega popravka.
A) Laplaceove transformacije. B) Taylorjeve zaporedne aproksimacije. C) Delne diferencialne enačbe. D) Fourierjeve zaporedje.
A) 3-dimenzionalen B) 2-dimenzionalen C) ν-dimenzionalen D) 1-dimenzionalen
A) Impulz B) Položaj C) Energija D) Povezana prostornina
A) Zermelo B) Ruelle C) Boltzmann D) Koopman
A) Klasična mehanika B) Eksperimentalna opazovanja C) Številčna simulacija D) Funkcijska analiza
A) Poincaréjeve ponovitve B) Koopmanovi operatorji C) Mere SRB (Stable Recurrence Behavior) D) Liouvilleove mere
A) Determinost B) Kaos C) Stabilnost D) Periodičnost
A) Ekonomija B) Meteorologija C) Biologija D) Kemiija
A) Problem Fermi–Pasta–Ulam–Tsingou B) Izrek Picard-Lindelof C) Scenarij Pomeau–Manneville D) Preslikava v obliki kopita (horseshoe map) |