A) točka, ki se premika naključno. B) točka velike variabilnosti C) točka, ki ostane nespremenjena glede na dinamiko sistema. D) singularna točka
A) enodimenzionalni prostor B) prostor, v katerem so predstavljena vsa možna stanja sistema. C) prostor, ki predstavlja samo stabilna stanja. D) prostor, v katerem čas ni pomemben.
A) za preučevanje kaotičnega obnašanja. B) za določitev stalnih točk C) za merjenje natančnega položaja trajektorije D) za kvantifikacijo stopnje eksponentne divergence ali konvergence bližnjih trajektorij
A) preprost točkovni atraktor B) periodični atraktor C) atraktor brez variabilnosti D) atraktor s fraktalno strukturo in občutljivo odvisnostjo od začetnih pogojev
A) količinsko opredeljuje kaos v sistemu. B) predstavlja stabilne fiksne točke C) pomaga pri reševanju diferencialnih enačb D) prikazuje prehode med različnimi dinamičnimi obnašanji pri spreminjanju kontrolnega parametra.
A) ustvarja bifurkacijske diagrame B) določa Ljapunovov eksponent C) določa stabilnost in obnašanje v bližini fiksnih točk. D) opredeljuje čudne atraktorje.
A) nekonservativna dinamika B) občutljivost na začetne pogoje C) eksponentno razhajanje bližnjih trajektorij D) ohranitev energije in simplektična struktura
A) teorija bifurkacij B) teorija stalnih točk C) teorija atraktorjev D) panoga, ki preučuje statistične lastnosti sistemov, ki se razvijajo skozi čas.
A) Matematika B) Literatura C) Biologija D) Fizika
A) Nedeterminističen B) Stohastičen C) Kaotičen D) Determinističen
A) Računska študija B) Kvantitativna študija C) Analitična študija D) Kvalitativna študija
A) Statistična analiza B) Napredne matematične tehnike C) Številčne simulacije D) Grafične metode
A) Stabilnost B) Determinizem C) Teorija kaosa D) Integrabilnost
A) Linearno B) Kaotično C) Periodično D) Stohastično
A) Inženirstvo B) Filozofija C) Kemija D) Ekonomija
A) Diferencialna enačba B) Enačba diferenc C) Funkcija v parametru t D) Algebrajska enačba
A) Teorija bifurkacij B) Teorija kaosa C) Teorija stabilnosti D) Ergotična teorija
A) Neprekinjen B) Determinističen C) Ne spreminja se D) Diskretni
A) George David Birkhoff B) Henri Poincaré C) Aleksandr Lyapunov D) Stephen Smale
A) Ergodični izrek B) Poincaréjev izrek o ponavljanju C) Sharkovskyjev izrek D) Lyapunovov izrek
A) Aleksandr Lyapunov B) George David Birkhoff C) Stephen Smale D) Henri Poincaré
A) Smalejev konj B) Poincaréjev izrek o ponavljanju C) Sharkovsev izrek D) Ergodični izrek
A) Sharkovskijev izrek B) Smalov konjček C) Ergodični izrek D) Metode stabilnosti Lyapuna
A) George David Birkhoff B) Ali H. Nayfeh C) Henri Poincaré D) Stephen Smale
A) Ničelni vektor B) Identitetna matrika C) Identitetni element D) Nevtralni element
A) Mnogostavje B) Grupa C) Obroč D) Vektorski prostor
A) Vektorjsko polje B) Nelinearno polje C) Končno polje D) Neskončno polje
A) Formulacija Hamiltonove mehanike. B) Formulacija Newtonove mehanike. C) Formulacija Lagrangove mehanike. D) Formulacija klasične mehanike.
A) Nereverzibilnost. B) Asociativnost. C) Ne-asociativnost. D) Naključnost.
A) T(1) = 1. B) T(0) = 0. C) T(1) = 0. D) T(0) = 1.
A) T-1 = T(-t). B) T-1 = T(0). C) T-1 = T(t). D) T-1 = 1.
A) Cene delnic. B) Sistemi za obdelavo slik. C) Položaji planetov. D) Parametri za nadzor robotov.
A) Stohastična. B) Haotična. C) Nedeeterministična. D) Deterministična.
A) T(t1 + t2) = T(t1) * T(t2). B) T(t1 + t2) = T(t1) / T(t2). C) T(t1 + t2) = T(t1) + T(t2). D) T(t1 + t2) = T(t1) - T(t2).
A) Omejene poti morda nikoli ne bodo dosežene. B) Omejene poti so vedno dosežene. C) Omejene poti vedno imajo polno Lebesgueovo mero. D) Omejene poti so vedno edinstvene.
A) Iteracije Φn so definirane kot Φ + Φ + ... + Φ. B) Iteracije Φn so definirane kot Φ / Φ / ... / Φ. C) Iteracije Φn so definirane kot Φ - Φ - ... - Φ. D) Iteracije Φn so definirane kot Φ ∘ Φ ∘ ... ∘ Φ.
A) Lebesgueov ukrep. B) Riemannov ukrep. C) Liouvilov ukrep. D) Gaussov ukrep.
A) Ne obnašajo se fizično. B) Postanejo mere, ki ohranjajo mero. C) Obnašajo se fizično. D) Postanejo ne-invariante.
A) X B) T C) U D) Φ
A) Pot, ki poteka skozi točko x B) Parameter evolucije C) Invariantni nabor D) Orbita, ki poteka skozi točko x
A) Homogen B) Avtonomni C) Nehomogen D) Neavtonomni
A) Delne diferencialne enačbe B) Integralne enačbe C) Navadne diferencialne enačbe D) Algebrajske enačbe
A) Mandelbrotova množica. B) Logistična funkcija. C) Fibonaccijeva zaporedje. D) Lorenzov atraktor.
A) Kanonična transformacija, ki je v osnovi preslikava. B) Nareversibilna sprememba. C) Proces, ki ne povzroča transformacije. D) Nenehna transformacija.
A) kaskade B) mrežice C) preslikave D) avtomati
A) mrežice B) lavine C) avtomati D) zemljevidi
A) preslikava B) pol-kaskada C) celični avtomat D) kaskada
A) mreža, ki predstavlja 'čas' B) nabor funkcij C) funkcija evolucije D) mreža, ki predstavlja 'prostor'
A) mreža 'prostora' B) funkcija evolucije C) mreža 'časa' D) skupina funkcij
A) niz B) skupina funkcij C) funkcija evolucije (lokalno definirana) D) mrežica
A) predstavlja 'prostor'sko mrežo B) je nabor funkcij C) predstavlja 'čas'ovno mrežo D) je funkcija evolucije
A) Načelo lastnih vrednosti B) Načelo superpozicije C) Načelo stabilnosti D) Načelo nihanja
A) Spajanje več posameznih popravkov. B) Ignoriranje vektornega polja. C) Odstranjevanje singularnih točk. D) Povečanje velikosti vsakega posameznega popravka.
A) Taylorjeve zaporedne aproksimacije. B) Delne diferencialne enačbe. C) Fourierjeve zaporedje. D) Laplaceove transformacije.
A) 2-dimenzionalen B) ν-dimenzionalen C) 3-dimenzionalen D) 1-dimenzionalen
A) Položaj B) Energija C) Impulz D) Povezana prostornina
A) Boltzmann B) Koopman C) Ruelle D) Zermelo
A) Eksperimentalna opazovanja B) Funkcijska analiza C) Klasična mehanika D) Številčna simulacija
A) Poincaréjeve ponovitve B) Liouvilleove mere C) Koopmanovi operatorji D) Mere SRB (Stable Recurrence Behavior)
A) Kaos B) Periodičnost C) Stabilnost D) Determinost
A) Kemiija B) Meteorologija C) Ekonomija D) Biologija
A) Izrek Picard-Lindelof B) Preslikava v obliki kopita (horseshoe map) C) Problem Fermi–Pasta–Ulam–Tsingou D) Scenarij Pomeau–Manneville |