A) Energija vedno teče od vročega k hladnemu. B) Entropija se v izoliranem sistemu vedno povečuje. C) Energije ni mogoče ustvariti ali uničiti, temveč le preoblikovati. D) Temperatura je neposredno sorazmerna s prostornino plina.
A) Sposobnost sistema, da opravlja delo. B) Vsota notranje energije in dela, ki ga opravi sistem. C) Skupna kinetična energija sistema. D) Merilo neurejenosti ali naključnosti sistema.
A) Sposobnost snovi, da prevaja toploto. B) Najvišja temperatura, ki jo snov lahko doseže, preden se spremeni njeno stanje. C) Skupna toplotna kapaciteta snovi. D) Količina toplote, ki je potrebna za dvig temperature ene enote mase snovi za eno stopinjo Celzija.
A) Naprava za merjenje vsebnosti toplote v sistemu. B) Neskončen vir ali ponor toplote, ki lahko oddaja ali absorbira toploto, ne da bi se mu spremenila temperatura. C) Snov z visoko specifično toplotno kapaciteto. D) Sistem v termodinamičnem ravnovesju.
A) Stanje, v katerem je prenos toplote največji. B) Stanje, v katerem je entropija čim manjša. C) Stanje, v katerem sistem deluje z največjo delovno zmogljivostjo. D) Stanje, v katerem se lastnosti, kot sta temperatura in tlak, s časom ne spreminjajo.
A) Skupna energija sistema. B) Termodinamični potencial, ki meri največje povratno delo, ki ga lahko opravi sistem pri konstantni temperaturi in tlaku. C) Količina energije, ki jo sistem lahko izmenja z okolico. D) Merilo neurejenosti v sistemu.
A) Temperatura vrelišča snovi pri standardnem tlaku. B) Kritična temperatura snovi. C) Temperatura, pri kateri se plin spremeni v tekočino. D) Temperatura in tlak, pri katerih so trdna, tekoča in plinska faza snovi v ravnovesju.
A) Prostornina, ki jo zavzema enota mase snovi. B) Skupna prostornina snovi. C) Prostornina, pri kateri snov spremeni fazo. D) Količina, ki je potrebna za dvig temperature snovi za eno stopinjo Celzija.
A) Sprememba tlaka v sistemu, ki povzroči spremembo temperature. B) Prehod snovi iz enega stanja v drugo, na primer iz trdnega v tekoče. C) Sprememba faze plina zaradi povišanja temperature. D) Sprememba specifične toplotne kapacitete snovi.
A) Sadi Carnot B) Lord Kelvin C) Rudolf Clausius D) Constantin Carathéodory
A) 1850 B) 1870 C) 1865 D) 1824
A) Virialov teorem B) Geometrična termodinamika C) Entropija D) Carnotov cikel
A) Statistična mehanika B) Mehanska termodinamika C) Geometrična termodinamika D) Kemična termodinamika
A) Rudolf Clausius B) Constantin Carathéodory C) Lord Kelvin D) Sadi Carnot
A) Constantin Carathéodory B) Sadi Carnot C) Rudolf Clausius D) Lord Kelvin
A) 1909 B) 1870 C) 1865 D) 1854
A) Samo fizikalna kemija B) Samo strojništvo C) Fizikalna kemija, biokemija, kemijsko inženirstvo, strojništvo, meteorologija D) Samo statistična mehanika
A) Drugi zakon B) Tretji zakon C) Prvi zakon D) Nulti zakon
A) Strojništvo B) Relativnost C) Kemijsko inženirstvo D) Materialoznstvo
A) Otto von Guericke B) Robert Boyle C) Denis Papin D) Thomas Savery
A) Boyleov zakon. B) Pojem entropije. C) "Narava sovraži vakuum". D) Carnotov izrek.
A) Thomas Newcomen B) Sadi Carnot C) Robert Boyle D) Otto von Guericke
A) Vakuumski črpalka B) Motor s batom in valjem C) Parni digestor D) Zračna črpalka
A) Denis Papin B) Thomas Savery C) James Watt D) Robert Hooke
A) William Rankine B) James Clerk Maxwell C) Sadi Carnot D) Rudolf Clausius
A) Rudolf Clausius B) Sadi Carnot C) William Rankine D) James Clerk Maxwell
A) Robert Hooke B) Thomas Newcomen C) Otto von Guericke D) Denis Papin
A) James Watt B) Thomas Newcomen C) Sadi Carnot D) Rudolf Clausius
A) William Rankine B) Sadi Carnot C) Rudolf Clausius D) Josiah Willard Gibbs
A) Pierre Duhem B) Max Planck C) James Clerk Maxwell D) Ludwig Boltzmann |