A) Energije ni mogoče ustvariti ali uničiti, temveč le preoblikovati. B) Energija vedno teče od vročega k hladnemu. C) Temperatura je neposredno sorazmerna s prostornino plina. D) Entropija se v izoliranem sistemu vedno povečuje.
A) Skupna kinetična energija sistema. B) Vsota notranje energije in dela, ki ga opravi sistem. C) Sposobnost sistema, da opravlja delo. D) Merilo neurejenosti ali naključnosti sistema.
A) Najvišja temperatura, ki jo snov lahko doseže, preden se spremeni njeno stanje. B) Skupna toplotna kapaciteta snovi. C) Sposobnost snovi, da prevaja toploto. D) Količina toplote, ki je potrebna za dvig temperature ene enote mase snovi za eno stopinjo Celzija.
A) Snov z visoko specifično toplotno kapaciteto. B) Naprava za merjenje vsebnosti toplote v sistemu. C) Sistem v termodinamičnem ravnovesju. D) Neskončen vir ali ponor toplote, ki lahko oddaja ali absorbira toploto, ne da bi se mu spremenila temperatura.
A) Stanje, v katerem je entropija čim manjša. B) Stanje, v katerem se lastnosti, kot sta temperatura in tlak, s časom ne spreminjajo. C) Stanje, v katerem je prenos toplote največji. D) Stanje, v katerem sistem deluje z največjo delovno zmogljivostjo.
A) Količina energije, ki jo sistem lahko izmenja z okolico. B) Termodinamični potencial, ki meri največje povratno delo, ki ga lahko opravi sistem pri konstantni temperaturi in tlaku. C) Skupna energija sistema. D) Merilo neurejenosti v sistemu.
A) Temperatura in tlak, pri katerih so trdna, tekoča in plinska faza snovi v ravnovesju. B) Temperatura, pri kateri se plin spremeni v tekočino. C) Kritična temperatura snovi. D) Temperatura vrelišča snovi pri standardnem tlaku.
A) Količina, ki je potrebna za dvig temperature snovi za eno stopinjo Celzija. B) Prostornina, ki jo zavzema enota mase snovi. C) Skupna prostornina snovi. D) Prostornina, pri kateri snov spremeni fazo.
A) Sprememba tlaka v sistemu, ki povzroči spremembo temperature. B) Prehod snovi iz enega stanja v drugo, na primer iz trdnega v tekoče. C) Sprememba specifične toplotne kapacitete snovi. D) Sprememba faze plina zaradi povišanja temperature.
A) Rudolf Clausius B) Constantin Carathéodory C) Sadi Carnot D) Lord Kelvin
A) 1870 B) 1865 C) 1850 D) 1824
A) Virialov teorem B) Carnotov cikel C) Entropija D) Geometrična termodinamika
A) Statistična mehanika B) Kemična termodinamika C) Mehanska termodinamika D) Geometrična termodinamika
A) Rudolf Clausius B) Lord Kelvin C) Constantin Carathéodory D) Sadi Carnot
A) Sadi Carnot B) Rudolf Clausius C) Constantin Carathéodory D) Lord Kelvin
A) 1865 B) 1870 C) 1909 D) 1854
A) Samo fizikalna kemija B) Samo strojništvo C) Fizikalna kemija, biokemija, kemijsko inženirstvo, strojništvo, meteorologija D) Samo statistična mehanika
A) Drugi zakon B) Nulti zakon C) Tretji zakon D) Prvi zakon
A) Strojništvo B) Materialoznstvo C) Relativnost D) Kemijsko inženirstvo
A) Robert Boyle B) Thomas Savery C) Denis Papin D) Otto von Guericke
A) Carnotov izrek. B) "Narava sovraži vakuum". C) Boyleov zakon. D) Pojem entropije.
A) Sadi Carnot B) Otto von Guericke C) Robert Boyle D) Thomas Newcomen
A) Zračna črpalka B) Vakuumski črpalka C) Motor s batom in valjem D) Parni digestor
A) James Watt B) Thomas Savery C) Denis Papin D) Robert Hooke
A) Sadi Carnot B) James Clerk Maxwell C) Rudolf Clausius D) William Rankine
A) Sadi Carnot B) William Rankine C) Rudolf Clausius D) James Clerk Maxwell
A) Denis Papin B) Robert Hooke C) Otto von Guericke D) Thomas Newcomen
A) Sadi Carnot B) Thomas Newcomen C) Rudolf Clausius D) James Watt
A) William Rankine B) Sadi Carnot C) Josiah Willard Gibbs D) Rudolf Clausius
A) James Clerk Maxwell B) Ludwig Boltzmann C) Max Planck D) Pierre Duhem |