A) Energija vedno teče od vročega k hladnemu. B) Temperatura je neposredno sorazmerna s prostornino plina. C) Entropija se v izoliranem sistemu vedno povečuje. D) Energije ni mogoče ustvariti ali uničiti, temveč le preoblikovati.
A) Vsota notranje energije in dela, ki ga opravi sistem. B) Sposobnost sistema, da opravlja delo. C) Skupna kinetična energija sistema. D) Merilo neurejenosti ali naključnosti sistema.
A) Najvišja temperatura, ki jo snov lahko doseže, preden se spremeni njeno stanje. B) Skupna toplotna kapaciteta snovi. C) Količina toplote, ki je potrebna za dvig temperature ene enote mase snovi za eno stopinjo Celzija. D) Sposobnost snovi, da prevaja toploto.
A) Sistem v termodinamičnem ravnovesju. B) Naprava za merjenje vsebnosti toplote v sistemu. C) Neskončen vir ali ponor toplote, ki lahko oddaja ali absorbira toploto, ne da bi se mu spremenila temperatura. D) Snov z visoko specifično toplotno kapaciteto.
A) Stanje, v katerem sistem deluje z največjo delovno zmogljivostjo. B) Stanje, v katerem je entropija čim manjša. C) Stanje, v katerem je prenos toplote največji. D) Stanje, v katerem se lastnosti, kot sta temperatura in tlak, s časom ne spreminjajo.
A) Merilo neurejenosti v sistemu. B) Termodinamični potencial, ki meri največje povratno delo, ki ga lahko opravi sistem pri konstantni temperaturi in tlaku. C) Količina energije, ki jo sistem lahko izmenja z okolico. D) Skupna energija sistema.
A) Temperatura in tlak, pri katerih so trdna, tekoča in plinska faza snovi v ravnovesju. B) Temperatura vrelišča snovi pri standardnem tlaku. C) Temperatura, pri kateri se plin spremeni v tekočino. D) Kritična temperatura snovi.
A) Količina, ki je potrebna za dvig temperature snovi za eno stopinjo Celzija. B) Prostornina, pri kateri snov spremeni fazo. C) Skupna prostornina snovi. D) Prostornina, ki jo zavzema enota mase snovi.
A) Prehod snovi iz enega stanja v drugo, na primer iz trdnega v tekoče. B) Sprememba specifične toplotne kapacitete snovi. C) Sprememba tlaka v sistemu, ki povzroči spremembo temperature. D) Sprememba faze plina zaradi povišanja temperature.
A) Rudolf Clausius B) Lord Kelvin C) Sadi Carnot D) Constantin Carathéodory
A) 1850 B) 1824 C) 1865 D) 1870
A) Entropija B) Geometrična termodinamika C) Carnotov cikel D) Virialov teorem
A) Mehanska termodinamika B) Geometrična termodinamika C) Statistična mehanika D) Kemična termodinamika
A) Rudolf Clausius B) Sadi Carnot C) Lord Kelvin D) Constantin Carathéodory
A) Lord Kelvin B) Sadi Carnot C) Rudolf Clausius D) Constantin Carathéodory
A) 1865 B) 1909 C) 1870 D) 1854
A) Samo statistična mehanika B) Samo fizikalna kemija C) Samo strojništvo D) Fizikalna kemija, biokemija, kemijsko inženirstvo, strojništvo, meteorologija
A) Prvi zakon B) Tretji zakon C) Nulti zakon D) Drugi zakon
A) Kemijsko inženirstvo B) Strojništvo C) Materialoznstvo D) Relativnost
A) Thomas Savery B) Denis Papin C) Robert Boyle D) Otto von Guericke
A) Boyleov zakon. B) Pojem entropije. C) "Narava sovraži vakuum". D) Carnotov izrek.
A) Sadi Carnot B) Robert Boyle C) Otto von Guericke D) Thomas Newcomen
A) Motor s batom in valjem B) Parni digestor C) Vakuumski črpalka D) Zračna črpalka
A) Thomas Savery B) James Watt C) Robert Hooke D) Denis Papin
A) James Clerk Maxwell B) Sadi Carnot C) William Rankine D) Rudolf Clausius
A) William Rankine B) Sadi Carnot C) Rudolf Clausius D) James Clerk Maxwell
A) Otto von Guericke B) Robert Hooke C) Denis Papin D) Thomas Newcomen
A) Thomas Newcomen B) Rudolf Clausius C) James Watt D) Sadi Carnot
A) Sadi Carnot B) William Rankine C) Rudolf Clausius D) Josiah Willard Gibbs
A) Ludwig Boltzmann B) James Clerk Maxwell C) Pierre Duhem D) Max Planck |