A) Energije ni mogoče ustvariti ali uničiti, temveč le preoblikovati. B) Energija vedno teče od vročega k hladnemu. C) Temperatura je neposredno sorazmerna s prostornino plina. D) Entropija se v izoliranem sistemu vedno povečuje.
A) Skupna kinetična energija sistema. B) Sposobnost sistema, da opravlja delo. C) Merilo neurejenosti ali naključnosti sistema. D) Vsota notranje energije in dela, ki ga opravi sistem.
A) Sposobnost snovi, da prevaja toploto. B) Količina toplote, ki je potrebna za dvig temperature ene enote mase snovi za eno stopinjo Celzija. C) Najvišja temperatura, ki jo snov lahko doseže, preden se spremeni njeno stanje. D) Skupna toplotna kapaciteta snovi.
A) Snov z visoko specifično toplotno kapaciteto. B) Naprava za merjenje vsebnosti toplote v sistemu. C) Neskončen vir ali ponor toplote, ki lahko oddaja ali absorbira toploto, ne da bi se mu spremenila temperatura. D) Sistem v termodinamičnem ravnovesju.
A) Stanje, v katerem je prenos toplote največji. B) Stanje, v katerem sistem deluje z največjo delovno zmogljivostjo. C) Stanje, v katerem je entropija čim manjša. D) Stanje, v katerem se lastnosti, kot sta temperatura in tlak, s časom ne spreminjajo.
A) Količina energije, ki jo sistem lahko izmenja z okolico. B) Termodinamični potencial, ki meri največje povratno delo, ki ga lahko opravi sistem pri konstantni temperaturi in tlaku. C) Merilo neurejenosti v sistemu. D) Skupna energija sistema.
A) Temperatura vrelišča snovi pri standardnem tlaku. B) Temperatura in tlak, pri katerih so trdna, tekoča in plinska faza snovi v ravnovesju. C) Kritična temperatura snovi. D) Temperatura, pri kateri se plin spremeni v tekočino.
A) Skupna prostornina snovi. B) Prostornina, pri kateri snov spremeni fazo. C) Količina, ki je potrebna za dvig temperature snovi za eno stopinjo Celzija. D) Prostornina, ki jo zavzema enota mase snovi.
A) Sprememba specifične toplotne kapacitete snovi. B) Sprememba tlaka v sistemu, ki povzroči spremembo temperature. C) Prehod snovi iz enega stanja v drugo, na primer iz trdnega v tekoče. D) Sprememba faze plina zaradi povišanja temperature.
A) Sadi Carnot B) Constantin Carathéodory C) Rudolf Clausius D) Lord Kelvin
A) 1865 B) 1870 C) 1824 D) 1850
A) Geometrična termodinamika B) Virialov teorem C) Entropija D) Carnotov cikel
A) Mehanska termodinamika B) Statistična mehanika C) Geometrična termodinamika D) Kemična termodinamika
A) Rudolf Clausius B) Sadi Carnot C) Lord Kelvin D) Constantin Carathéodory
A) Rudolf Clausius B) Lord Kelvin C) Sadi Carnot D) Constantin Carathéodory
A) 1909 B) 1870 C) 1854 D) 1865
A) Samo fizikalna kemija B) Samo statistična mehanika C) Samo strojništvo D) Fizikalna kemija, biokemija, kemijsko inženirstvo, strojništvo, meteorologija
A) Prvi zakon B) Tretji zakon C) Drugi zakon D) Nulti zakon
A) Kemijsko inženirstvo B) Materialoznstvo C) Relativnost D) Strojništvo
A) Robert Boyle B) Thomas Savery C) Denis Papin D) Otto von Guericke
A) "Narava sovraži vakuum". B) Pojem entropije. C) Carnotov izrek. D) Boyleov zakon.
A) Robert Boyle B) Sadi Carnot C) Thomas Newcomen D) Otto von Guericke
A) Zračna črpalka B) Motor s batom in valjem C) Parni digestor D) Vakuumski črpalka
A) Robert Hooke B) Denis Papin C) James Watt D) Thomas Savery
A) James Clerk Maxwell B) William Rankine C) Rudolf Clausius D) Sadi Carnot
A) Sadi Carnot B) Rudolf Clausius C) James Clerk Maxwell D) William Rankine
A) Denis Papin B) Otto von Guericke C) Thomas Newcomen D) Robert Hooke
A) Thomas Newcomen B) James Watt C) Sadi Carnot D) Rudolf Clausius
A) William Rankine B) Sadi Carnot C) Rudolf Clausius D) Josiah Willard Gibbs
A) Max Planck B) Ludwig Boltzmann C) Pierre Duhem D) James Clerk Maxwell |