A) Tihi ocean B) Indijski ocean C) Arktični ocean D) Atlantski ocean
A) Modra B) Siva C) Bela D) Črna
A) Rjoveči zvoki B) Zvoki laježa C) Žvižgi in kliki D) Zvoki Purring
A) Lovljenje s pastmi B) Chasing C) Eholokacija D) Vizualno opazovanje
A) Raki B) Ribe C) Tesnila D) Rastline
A) Poslušanje B) Okusi C) Pogled D) Vonj
A) Štiri B) Tri C) Ena D) Dva
A) Razlitja nafte, lov in udarci ladij B) Onesnaževanje, degradacija habitatov in obremenitev s hrupom C) plenjenje, prekomerni ribolov in podnebne spremembe D) Genetske motnje, nalezljive bolezni in paraziti
A) Delphinidae B) Balaenopteridae C) Monodontidae D) Phocoenidae
A) Velika hrbtna plavuta B) Manjkanje hrbtne plavuti C) Aerodinamična oblika telesa D) Plavuti na njihovem repu
A) Maščoba B) Plavut C) Melon D) Špic
A) 10 metrov (33 čevljev) B) 3 metra (10 čevljev) C) 7 metrov (23 čevljev) D) 5,5 metra (18 čevljev)
A) 700 metrov (2300 čevljev) B) 100 metrov (330 čevljev) C) 1000 metrov (3280 čevljev) D) 500 metrov (1640 čevljev)
A) Podnebne spremembe B) Kontaminacija C) Prekomerno ribolov D) Naravni plenilci
A) Izumrla vrsta B) Blizu ogrožene vrste C) Najmanj ogrožena vrsta D) Ogrožena vrsta
A) Beringovo morje B) Cook Inlet na Aljaski C) Čukotsko morje D) Arktični ocean
A) Tule B) Delfini C) Polarni medvedi D) Ajkule
A) 2 živali B) 10 živali C) 50 živali D) 20 živali
A) Samo ribe B) Prilagodljivi plenilci C) Plankton D) Morske alge
A) Niso ogroženi. B) Lov na kite avtohtonih prebivalcev je izključen iz moratorija iz leta 1986. C) Njih ne lovijo. D) Njih niso uvrščeni med kite.
A) Južna zaliv Hudsonova B) Severna zaliv Hudsonova C) Zahodna zaliv Hudsonova D) Vzhodna zaliv Hudsonova
A) Grško B) Latinščina C) Rusko D) Angleščina
A) Bela kit B) Beluga C) Morska kanarica D) Delfin
A) Angleščina B) Grški C) Ruski D) Latinščina
A) Morska kanarica B) Kit, ki poje C) Morska ptica D) Morski pevec
A) Ščipanje B) Piščanje C) Pisk D) Rojenje
A) Bela B) Brez kril C) Delfin D) Plavut
A) Plavut B) Bela barva C) Brez kril D) Delfin
A) Carl Linnaeus B) Peter Simon Pallas C) Gregor Mendel D) Charles Darwin
A) Pinnipedia (samice, tj. morski sesalci, kot so foke, levi in morski medvedi) B) Cetacea (valovi) C) Mysticeti (valovi z bradami) D) Odontoceti (krilati valovi)
A) Foka B) Delfin C) Beluga D) Narval
A) Skupni prednik B) Lobanja z vmesnimi lastnostmi C) Fosilne kosti, najdene v Vermontu D) Podobnosti v genetski zaporedji
A) 95% B) 85% C) 90% D) 97,87%
A) Bohaskaia monodontoides B) Casatia thermophila C) Monodon monoceros D) Denebola brachycephala
A) Pozni pliocen B) Zgodnji miocen C) Pozni miocen D) Zgodnji pliocen
A) Virginia B) Baja California C) Charlotte, Vermont D) Vermont, Združene države Amerike
A) Fosil dinozavra B) Fosil kitove vrste Charlotte C) Fosil amonite D) Fosil trilobita
A) Do 30 let. B) Do 70 ali 80 let. C) Do 50 let. D) Do 100 let.
A) Samci so 25 % daljši od samic. B) Samci in samice imajo enako velikost. C) Samci so 50 % daljši od samic. D) Samice so 25 % daljše od samcev.
A) Do 5 centimetrov. B) Do 15 centimetrov. C) Do 10 centimetrov. D) Do 20 centimetrov.
A) Z krčenjem mišic vratu. B) Z spreminjanjem telesne temperature. C) Z uporabo svojih zob. D) Z izpihovanjem zraka okoli svojih sinusov.
A) Trdo, gosto, vlaknato vezivno tkivo. B) Tanko, prožno kožo. C) Mehka hrustanca. D) Kosti, podobne tistim v človeških rokah.
A) Uši B) Jezik C) Nos D) Spodnja čeljust
A) Cilije B) Čopke C) Vlakna D) Palčke
A) Približajo se izvoru krvi. B) Ignorirajo to. C) Pokažejo tipično vedenje opozorila. D) Hitro plavajo stran.
A) Regulirajo telesno temperaturo. B) Izboljšujejo vid. C) Izboljšujejo sluh. D) Zaznavajo različne okuse.
A) Neskončni obseg B) Kratek obseg C) Dolgi obseg D) Brez vidnega obsega
A) Potapljanje črede B) Mlinjenje C) Skok podskupine D) Plenjenje
A) Nadomestno vedenje B) Agresivno vedenje C) Vedenje pri prehranjevanju D) Vedenje med spanjem
A) Skupine B) Družine C) Prošnje D) Vrtec
A) 600 metrov B) 700 metrov C) Več kot 900 metrov D) 500 metrov
A) Šege B) Amfipodi C) Črvje vrste Echiura D) Želve
A) Kitovi grivasti B) Modri kiti C) Kosatki D) Kitovi hrbtopersti
A) Med poletnimi meseci B) Med zimskimi meseci C) Med pomladnimi meseci D) Med paritveno sezono
A) 35% B) 28% C) 25% D) 30%
A) Za prvih tri mesece. B) Za prvih šest mesecev. C) Za prvo leto. D) Za prvih dve leti.
A) Nočni migraciji B) Lovljenje v posamičnem okolju C) Prehranjevanje podnevi D) Starševska skrb s strani drugih oseb (aloparentalnost)
A) Pregrade med prsti B) Pružasta koža C) Dolgi špiči D) Neobičajna zobna struktura
A) Prehranjevanje s filtriranjem B) Prehranjevanje na površju C) Lovljenje na dnu morskega dna D) Lovljenje v srednjih plasteh vode
A) Japonski raziskovalec B) Kanadski raziskovalec C) Ameriški raziskovalec D) Ruski raziskovalec
A) Udarjanje s plavutjo B) Udarjanje z čeljustjo C) Udaranje z repom D) Izpuh skozi dihalno odprtino
A) 3.000 kilometrov B) 9.000 kilometrov C) 6.000 kilometrov D) 12.000 kilometrov
A) Usta rek B) Odprti ocean C) Globinske morske jame D) Ledene pokrajine na polarnih območjih
A) 14.500 posameznikov B) 55.000 posameznikov C) 3.400–3.800 posameznikov D) 1.151 posameznikov
A) Ulbanski zaliv B) Vzhodni Beringov zaliv C) Jugozahodna Grenlandija D) Vzhodna kanadska arktična regija
A) 39 osebkov B) 62 osebkov C) 152 osebkov D) 17 osebkov
A) Severna kanadska območja B) Vzhodni del Čukotskega morja C) Bristol Bay D) Cook Inlet
A) Enačba za potencialno biološko odstranitev B) Enačba za nosilno zmogljivost C) Enačba za gostoto populacije D) Enačba za največji trajnostni donos
A) Koža B) Meso C) Vretenca D) Zobje
A) Zobje B) Koža (muktuk) C) Meso D) Vretenca
A) 14.500 osebkov B) 21.400 osebkov C) 55.000 osebkov D) 889 osebkov
A) 152 posameznikov B) 39 posameznikov C) 17 posameznikov D) 62 posamezniki
A) 1.500 posameznikov B) 4.000 posameznikov C) 2.500 posameznikov D) 549 posameznikov
A) Vazelin B) Premogov smol C) Mineralno olje D) Rastlinsko olje
A) 1950 B) 1938 C) 1940 D) 1925
A) Petdeseta leta B) Sedemdeseta leta C) Štiriideseta leta D) Šestdeseta leta
A) Pour la suite du monde B) Les Océans de l'Est C) La Chasse au Beluga D) Le Monde des Cétacés
A) 500 kg. B) 935 kg. C) 800 kg. D) 1200 kg.
A) 27%. B) 10%. C) 50%. D) 5%.
A) 100 km. B) 200 km. C) 50 km. D) 10 km.
A) Anisakis simplex B) Papilomavirusi C) Sarcocystis D) Erysipelothrix rhusiopathiae
A) Norveška B) Kitajska C) Rusija D) Združene države Amerike
A) Vretenca, ki niso združena. B) Ledvena vretenca. C) Vretenca, ki so združena. D) Prsna vretenca.
A) Naluark B) Little Grey C) Little White D) Ruby
A) 2006 B) 1992 C) 2016 D) 2018
A) Whale and Dolphin Conservation B) SeaWorld C) Blackstone Group D) Merlin Entertainments
A) Anisakis simplex B) Sarcocystis C) Erysipelothrix rhusiopathiae D) Contracaecum
A) Naluark B) Little White C) Little Grey D) Ruby
A) Ruska mornarica B) Sovjetska mornarica C) Mornarica Združenih držav Amerike D) Kanadska mornarica
A) Herpesvirusi B) Papilomavirusi C) Erysipelothrix rhusiopathiae D) Protozoji iz skupine cilijat
A) Leucasiella arctica B) Pharurus pallasii C) Hadwenius seymouri D) Anisakis simplex
A) Ni navedeno B) Naluark C) Little White D) Ruby
A) Leucasiella arctica B) Hadwenius seymouri C) Pharurus pallasii D) Anisakis simplex
A) Pharurus pallasii B) Anisakis simplex C) Leucasiella arctica D) Hadwenius seymouri
A) Hranjenje belug. B) Držanje plovil na ustrezni razdalji. C) Dotikanje belug. D) Preganjanje belug.
A) Pristanišče Charlottetown B) Zaliv Hudson C) Usta reke Temze D) Rečna pot Saint Lawrence
A) Plavajo hitreje kot belugi, ki živijo v naravi. B) Letijo na kratke razdalje. C) Posnemajo človeški govor. D) Spreminjajo barvo.
A) Najmanj ogroženi B) Žaljivo ogroženi C) Ranljivi D) Ogroženi
A) Stabilnejši ledeni pogoji. B) Zmanjšana plenjenost s strani ork. C) Povečana človeška prisotnost, ki moti življenjske prostore. D) Manj plovb z ladjami. |