A) Atlantski ocean B) Tihi ocean C) Arktični ocean D) Indijski ocean
A) Modra B) Črna C) Siva D) Bela
A) Zvoki laježa B) Rjoveči zvoki C) Žvižgi in kliki D) Zvoki Purring
A) Chasing B) Eholokacija C) Vizualno opazovanje D) Lovljenje s pastmi
A) Tesnila B) Ribe C) Rastline D) Raki
A) Pogled B) Poslušanje C) Vonj D) Okusi
A) Tri B) Ena C) Dva D) Štiri
A) Razlitja nafte, lov in udarci ladij B) Genetske motnje, nalezljive bolezni in paraziti C) plenjenje, prekomerni ribolov in podnebne spremembe D) Onesnaževanje, degradacija habitatov in obremenitev s hrupom
A) Delphinidae B) Phocoenidae C) Monodontidae D) Balaenopteridae
A) Manjkanje hrbtne plavuti B) Velika hrbtna plavuta C) Plavuti na njihovem repu D) Aerodinamična oblika telesa
A) Melon B) Maščoba C) Špic D) Plavut
A) 3 metra (10 čevljev) B) 7 metrov (23 čevljev) C) 5,5 metra (18 čevljev) D) 10 metrov (33 čevljev)
A) 1000 metrov (3280 čevljev) B) 700 metrov (2300 čevljev) C) 500 metrov (1640 čevljev) D) 100 metrov (330 čevljev)
A) Naravni plenilci B) Kontaminacija C) Podnebne spremembe D) Prekomerno ribolov
A) Ogrožena vrsta B) Najmanj ogrožena vrsta C) Izumrla vrsta D) Blizu ogrožene vrste
A) Cook Inlet na Aljaski B) Arktični ocean C) Beringovo morje D) Čukotsko morje
A) Tule B) Polarni medvedi C) Delfini D) Ajkule
A) 50 živali B) 2 živali C) 20 živali D) 10 živali
A) Morske alge B) Samo ribe C) Prilagodljivi plenilci D) Plankton
A) Njih ne lovijo. B) Njih niso uvrščeni med kite. C) Niso ogroženi. D) Lov na kite avtohtonih prebivalcev je izključen iz moratorija iz leta 1986.
A) Vzhodna zaliv Hudsonova B) Severna zaliv Hudsonova C) Južna zaliv Hudsonova D) Zahodna zaliv Hudsonova
A) Rusko B) Angleščina C) Latinščina D) Grško
A) Delfin B) Morska kanarica C) Bela kit D) Beluga
A) Latinščina B) Grški C) Ruski D) Angleščina
A) Morska ptica B) Kit, ki poje C) Morski pevec D) Morska kanarica
A) Ščipanje B) Pisk C) Rojenje D) Piščanje
A) Brez kril B) Plavut C) Delfin D) Bela
A) Brez kril B) Delfin C) Bela barva D) Plavut
A) Charles Darwin B) Peter Simon Pallas C) Carl Linnaeus D) Gregor Mendel
A) Cetacea (valovi) B) Mysticeti (valovi z bradami) C) Odontoceti (krilati valovi) D) Pinnipedia (samice, tj. morski sesalci, kot so foke, levi in morski medvedi)
A) Foka B) Narval C) Beluga D) Delfin
A) Podobnosti v genetski zaporedji B) Fosilne kosti, najdene v Vermontu C) Skupni prednik D) Lobanja z vmesnimi lastnostmi
A) 85% B) 95% C) 90% D) 97,87%
A) Monodon monoceros B) Bohaskaia monodontoides C) Denebola brachycephala D) Casatia thermophila
A) Pozni pliocen B) Zgodnji miocen C) Pozni miocen D) Zgodnji pliocen
A) Baja California B) Charlotte, Vermont C) Vermont, Združene države Amerike D) Virginia
A) Fosil kitove vrste Charlotte B) Fosil trilobita C) Fosil amonite D) Fosil dinozavra
A) Do 30 let. B) Do 50 let. C) Do 100 let. D) Do 70 ali 80 let.
A) Samci in samice imajo enako velikost. B) Samci so 25 % daljši od samic. C) Samice so 25 % daljše od samcev. D) Samci so 50 % daljši od samic.
A) Do 20 centimetrov. B) Do 5 centimetrov. C) Do 15 centimetrov. D) Do 10 centimetrov.
A) Z izpihovanjem zraka okoli svojih sinusov. B) Z krčenjem mišic vratu. C) Z uporabo svojih zob. D) Z spreminjanjem telesne temperature.
A) Kosti, podobne tistim v človeških rokah. B) Trdo, gosto, vlaknato vezivno tkivo. C) Mehka hrustanca. D) Tanko, prožno kožo.
A) Jezik B) Nos C) Spodnja čeljust D) Uši
A) Vlakna B) Čopke C) Palčke D) Cilije
A) Približajo se izvoru krvi. B) Pokažejo tipično vedenje opozorila. C) Ignorirajo to. D) Hitro plavajo stran.
A) Izboljšujejo vid. B) Regulirajo telesno temperaturo. C) Zaznavajo različne okuse. D) Izboljšujejo sluh.
A) Kratek obseg B) Neskončni obseg C) Dolgi obseg D) Brez vidnega obsega
A) Potapljanje črede B) Mlinjenje C) Plenjenje D) Skok podskupine
A) Nadomestno vedenje B) Agresivno vedenje C) Vedenje pri prehranjevanju D) Vedenje med spanjem
A) Prošnje B) Skupine C) Vrtec D) Družine
A) Več kot 900 metrov B) 700 metrov C) 600 metrov D) 500 metrov
A) Črvje vrste Echiura B) Želve C) Šege D) Amfipodi
A) Kosatki B) Kitovi hrbtopersti C) Kitovi grivasti D) Modri kiti
A) Med paritveno sezono B) Med pomladnimi meseci C) Med zimskimi meseci D) Med poletnimi meseci
A) 25% B) 28% C) 35% D) 30%
A) Za prvih šest mesecev. B) Za prvih tri mesece. C) Za prvih dve leti. D) Za prvo leto.
A) Nočni migraciji B) Prehranjevanje podnevi C) Lovljenje v posamičnem okolju D) Starševska skrb s strani drugih oseb (aloparentalnost)
A) Pružasta koža B) Pregrade med prsti C) Neobičajna zobna struktura D) Dolgi špiči
A) Prehranjevanje na površju B) Lovljenje v srednjih plasteh vode C) Prehranjevanje s filtriranjem D) Lovljenje na dnu morskega dna
A) Kanadski raziskovalec B) Ameriški raziskovalec C) Japonski raziskovalec D) Ruski raziskovalec
A) Izpuh skozi dihalno odprtino B) Udaranje z repom C) Udarjanje s plavutjo D) Udarjanje z čeljustjo
A) 9.000 kilometrov B) 6.000 kilometrov C) 3.000 kilometrov D) 12.000 kilometrov
A) Globinske morske jame B) Odprti ocean C) Ledene pokrajine na polarnih območjih D) Usta rek
A) 1.151 posameznikov B) 14.500 posameznikov C) 3.400–3.800 posameznikov D) 55.000 posameznikov
A) Vzhodna kanadska arktična regija B) Jugozahodna Grenlandija C) Ulbanski zaliv D) Vzhodni Beringov zaliv
A) 39 osebkov B) 152 osebkov C) 62 osebkov D) 17 osebkov
A) Severna kanadska območja B) Cook Inlet C) Vzhodni del Čukotskega morja D) Bristol Bay
A) Enačba za nosilno zmogljivost B) Enačba za gostoto populacije C) Enačba za največji trajnostni donos D) Enačba za potencialno biološko odstranitev
A) Zobje B) Meso C) Koža D) Vretenca
A) Zobje B) Koža (muktuk) C) Vretenca D) Meso
A) 21.400 osebkov B) 889 osebkov C) 55.000 osebkov D) 14.500 osebkov
A) 39 posameznikov B) 17 posameznikov C) 62 posamezniki D) 152 posameznikov
A) 2.500 posameznikov B) 1.500 posameznikov C) 4.000 posameznikov D) 549 posameznikov
A) Rastlinsko olje B) Vazelin C) Premogov smol D) Mineralno olje
A) 1938 B) 1940 C) 1950 D) 1925
A) Sedemdeseta leta B) Petdeseta leta C) Šestdeseta leta D) Štiriideseta leta
A) Pour la suite du monde B) La Chasse au Beluga C) Le Monde des Cétacés D) Les Océans de l'Est
A) 935 kg. B) 1200 kg. C) 800 kg. D) 500 kg.
A) 50%. B) 5%. C) 27%. D) 10%.
A) 100 km. B) 200 km. C) 50 km. D) 10 km.
A) Sarcocystis B) Anisakis simplex C) Erysipelothrix rhusiopathiae D) Papilomavirusi
A) Kitajska B) Norveška C) Združene države Amerike D) Rusija
A) Vretenca, ki niso združena. B) Ledvena vretenca. C) Vretenca, ki so združena. D) Prsna vretenca.
A) Naluark B) Little Grey C) Ruby D) Little White
A) 2006 B) 2018 C) 2016 D) 1992
A) Merlin Entertainments B) Blackstone Group C) SeaWorld D) Whale and Dolphin Conservation
A) Anisakis simplex B) Sarcocystis C) Contracaecum D) Erysipelothrix rhusiopathiae
A) Little White B) Naluark C) Ruby D) Little Grey
A) Ruska mornarica B) Sovjetska mornarica C) Mornarica Združenih držav Amerike D) Kanadska mornarica
A) Erysipelothrix rhusiopathiae B) Herpesvirusi C) Protozoji iz skupine cilijat D) Papilomavirusi
A) Hadwenius seymouri B) Pharurus pallasii C) Leucasiella arctica D) Anisakis simplex
A) Ruby B) Little White C) Naluark D) Ni navedeno
A) Pharurus pallasii B) Hadwenius seymouri C) Leucasiella arctica D) Anisakis simplex
A) Leucasiella arctica B) Pharurus pallasii C) Hadwenius seymouri D) Anisakis simplex
A) Držanje plovil na ustrezni razdalji. B) Preganjanje belug. C) Hranjenje belug. D) Dotikanje belug.
A) Rečna pot Saint Lawrence B) Zaliv Hudson C) Pristanišče Charlottetown D) Usta reke Temze
A) Plavajo hitreje kot belugi, ki živijo v naravi. B) Spreminjajo barvo. C) Posnemajo človeški govor. D) Letijo na kratke razdalje.
A) Ogroženi B) Žaljivo ogroženi C) Ranljivi D) Najmanj ogroženi
A) Stabilnejši ledeni pogoji. B) Povečana človeška prisotnost, ki moti življenjske prostore. C) Zmanjšana plenjenost s strani ork. D) Manj plovb z ladjami. |