A) Tihi ocean B) Arktični ocean C) Atlantski ocean D) Indijski ocean
A) Črna B) Siva C) Bela D) Modra
A) Rjoveči zvoki B) Zvoki laježa C) Zvoki Purring D) Žvižgi in kliki
A) Eholokacija B) Lovljenje s pastmi C) Vizualno opazovanje D) Chasing
A) Tesnila B) Rastline C) Ribe D) Raki
A) Pogled B) Vonj C) Okusi D) Poslušanje
A) Štiri B) Tri C) Dva D) Ena
A) Genetske motnje, nalezljive bolezni in paraziti B) plenjenje, prekomerni ribolov in podnebne spremembe C) Onesnaževanje, degradacija habitatov in obremenitev s hrupom D) Razlitja nafte, lov in udarci ladij
A) Phocoenidae B) Delphinidae C) Monodontidae D) Balaenopteridae
A) Velika hrbtna plavuta B) Manjkanje hrbtne plavuti C) Aerodinamična oblika telesa D) Plavuti na njihovem repu
A) Maščoba B) Špic C) Plavut D) Melon
A) 7 metrov (23 čevljev) B) 10 metrov (33 čevljev) C) 5,5 metra (18 čevljev) D) 3 metra (10 čevljev)
A) 100 metrov (330 čevljev) B) 700 metrov (2300 čevljev) C) 500 metrov (1640 čevljev) D) 1000 metrov (3280 čevljev)
A) Prekomerno ribolov B) Podnebne spremembe C) Naravni plenilci D) Kontaminacija
A) Najmanj ogrožena vrsta B) Blizu ogrožene vrste C) Ogrožena vrsta D) Izumrla vrsta
A) Čukotsko morje B) Cook Inlet na Aljaski C) Arktični ocean D) Beringovo morje
A) Tule B) Ajkule C) Delfini D) Polarni medvedi
A) 2 živali B) 10 živali C) 50 živali D) 20 živali
A) Prilagodljivi plenilci B) Samo ribe C) Plankton D) Morske alge
A) Njih niso uvrščeni med kite. B) Niso ogroženi. C) Lov na kite avtohtonih prebivalcev je izključen iz moratorija iz leta 1986. D) Njih ne lovijo.
A) Vzhodna zaliv Hudsonova B) Južna zaliv Hudsonova C) Zahodna zaliv Hudsonova D) Severna zaliv Hudsonova
A) Angleščina B) Grško C) Rusko D) Latinščina
A) Bela kit B) Beluga C) Delfin D) Morska kanarica
A) Grški B) Latinščina C) Angleščina D) Ruski
A) Morska ptica B) Morski pevec C) Kit, ki poje D) Morska kanarica
A) Piščanje B) Rojenje C) Ščipanje D) Pisk
A) Plavut B) Delfin C) Bela D) Brez kril
A) Delfin B) Plavut C) Brez kril D) Bela barva
A) Peter Simon Pallas B) Charles Darwin C) Gregor Mendel D) Carl Linnaeus
A) Odontoceti (krilati valovi) B) Pinnipedia (samice, tj. morski sesalci, kot so foke, levi in morski medvedi) C) Cetacea (valovi) D) Mysticeti (valovi z bradami)
A) Beluga B) Foka C) Narval D) Delfin
A) Lobanja z vmesnimi lastnostmi B) Skupni prednik C) Podobnosti v genetski zaporedji D) Fosilne kosti, najdene v Vermontu
A) 97,87% B) 95% C) 90% D) 85%
A) Bohaskaia monodontoides B) Denebola brachycephala C) Casatia thermophila D) Monodon monoceros
A) Zgodnji pliocen B) Pozni miocen C) Zgodnji miocen D) Pozni pliocen
A) Baja California B) Vermont, Združene države Amerike C) Virginia D) Charlotte, Vermont
A) Fosil kitove vrste Charlotte B) Fosil trilobita C) Fosil dinozavra D) Fosil amonite
A) Do 100 let. B) Do 50 let. C) Do 70 ali 80 let. D) Do 30 let.
A) Samice so 25 % daljše od samcev. B) Samci so 25 % daljši od samic. C) Samci so 50 % daljši od samic. D) Samci in samice imajo enako velikost.
A) Do 5 centimetrov. B) Do 10 centimetrov. C) Do 15 centimetrov. D) Do 20 centimetrov.
A) Z krčenjem mišic vratu. B) Z izpihovanjem zraka okoli svojih sinusov. C) Z uporabo svojih zob. D) Z spreminjanjem telesne temperature.
A) Kosti, podobne tistim v človeških rokah. B) Trdo, gosto, vlaknato vezivno tkivo. C) Tanko, prožno kožo. D) Mehka hrustanca.
A) Jezik B) Nos C) Uši D) Spodnja čeljust
A) Palčke B) Vlakna C) Cilije D) Čopke
A) Približajo se izvoru krvi. B) Hitro plavajo stran. C) Pokažejo tipično vedenje opozorila. D) Ignorirajo to.
A) Izboljšujejo vid. B) Izboljšujejo sluh. C) Regulirajo telesno temperaturo. D) Zaznavajo različne okuse.
A) Neskončni obseg B) Kratek obseg C) Brez vidnega obsega D) Dolgi obseg
A) Skok podskupine B) Mlinjenje C) Plenjenje D) Potapljanje črede
A) Vedenje pri prehranjevanju B) Nadomestno vedenje C) Vedenje med spanjem D) Agresivno vedenje
A) Skupine B) Vrtec C) Družine D) Prošnje
A) Več kot 900 metrov B) 500 metrov C) 700 metrov D) 600 metrov
A) Amfipodi B) Želve C) Šege D) Črvje vrste Echiura
A) Modri kiti B) Kitovi hrbtopersti C) Kitovi grivasti D) Kosatki
A) Med paritveno sezono B) Med zimskimi meseci C) Med poletnimi meseci D) Med pomladnimi meseci
A) 35% B) 28% C) 30% D) 25%
A) Za prvih tri mesece. B) Za prvih dve leti. C) Za prvih šest mesecev. D) Za prvo leto.
A) Nočni migraciji B) Lovljenje v posamičnem okolju C) Prehranjevanje podnevi D) Starševska skrb s strani drugih oseb (aloparentalnost)
A) Neobičajna zobna struktura B) Pregrade med prsti C) Dolgi špiči D) Pružasta koža
A) Lovljenje v srednjih plasteh vode B) Lovljenje na dnu morskega dna C) Prehranjevanje s filtriranjem D) Prehranjevanje na površju
A) Ameriški raziskovalec B) Kanadski raziskovalec C) Ruski raziskovalec D) Japonski raziskovalec
A) Udarjanje s plavutjo B) Izpuh skozi dihalno odprtino C) Udaranje z repom D) Udarjanje z čeljustjo
A) 9.000 kilometrov B) 12.000 kilometrov C) 3.000 kilometrov D) 6.000 kilometrov
A) Globinske morske jame B) Odprti ocean C) Usta rek D) Ledene pokrajine na polarnih območjih
A) 14.500 posameznikov B) 1.151 posameznikov C) 55.000 posameznikov D) 3.400–3.800 posameznikov
A) Vzhodni Beringov zaliv B) Vzhodna kanadska arktična regija C) Ulbanski zaliv D) Jugozahodna Grenlandija
A) 39 osebkov B) 152 osebkov C) 62 osebkov D) 17 osebkov
A) Vzhodni del Čukotskega morja B) Severna kanadska območja C) Cook Inlet D) Bristol Bay
A) Enačba za gostoto populacije B) Enačba za največji trajnostni donos C) Enačba za nosilno zmogljivost D) Enačba za potencialno biološko odstranitev
A) Meso B) Vretenca C) Koža D) Zobje
A) Vretenca B) Zobje C) Koža (muktuk) D) Meso
A) 889 osebkov B) 14.500 osebkov C) 21.400 osebkov D) 55.000 osebkov
A) 17 posameznikov B) 39 posameznikov C) 152 posameznikov D) 62 posamezniki
A) 549 posameznikov B) 4.000 posameznikov C) 2.500 posameznikov D) 1.500 posameznikov
A) Mineralno olje B) Vazelin C) Premogov smol D) Rastlinsko olje
A) 1925 B) 1938 C) 1940 D) 1950
A) Šestdeseta leta B) Štiriideseta leta C) Petdeseta leta D) Sedemdeseta leta
A) Les Océans de l'Est B) La Chasse au Beluga C) Pour la suite du monde D) Le Monde des Cétacés
A) 800 kg. B) 500 kg. C) 935 kg. D) 1200 kg.
A) 5%. B) 10%. C) 50%. D) 27%.
A) 200 km. B) 100 km. C) 10 km. D) 50 km.
A) Sarcocystis B) Erysipelothrix rhusiopathiae C) Anisakis simplex D) Papilomavirusi
A) Rusija B) Kitajska C) Združene države Amerike D) Norveška
A) Vretenca, ki so združena. B) Prsna vretenca. C) Ledvena vretenca. D) Vretenca, ki niso združena.
A) Little White B) Little Grey C) Ruby D) Naluark
A) 2018 B) 2006 C) 2016 D) 1992
A) Merlin Entertainments B) Blackstone Group C) Whale and Dolphin Conservation D) SeaWorld
A) Erysipelothrix rhusiopathiae B) Sarcocystis C) Anisakis simplex D) Contracaecum
A) Ruby B) Little White C) Naluark D) Little Grey
A) Sovjetska mornarica B) Ruska mornarica C) Kanadska mornarica D) Mornarica Združenih držav Amerike
A) Papilomavirusi B) Herpesvirusi C) Protozoji iz skupine cilijat D) Erysipelothrix rhusiopathiae
A) Pharurus pallasii B) Hadwenius seymouri C) Leucasiella arctica D) Anisakis simplex
A) Ruby B) Little White C) Ni navedeno D) Naluark
A) Anisakis simplex B) Hadwenius seymouri C) Pharurus pallasii D) Leucasiella arctica
A) Hadwenius seymouri B) Anisakis simplex C) Leucasiella arctica D) Pharurus pallasii
A) Dotikanje belug. B) Držanje plovil na ustrezni razdalji. C) Preganjanje belug. D) Hranjenje belug.
A) Usta reke Temze B) Rečna pot Saint Lawrence C) Pristanišče Charlottetown D) Zaliv Hudson
A) Posnemajo človeški govor. B) Plavajo hitreje kot belugi, ki živijo v naravi. C) Letijo na kratke razdalje. D) Spreminjajo barvo.
A) Ranljivi B) Najmanj ogroženi C) Žaljivo ogroženi D) Ogroženi
A) Povečana človeška prisotnost, ki moti življenjske prostore. B) Zmanjšana plenjenost s strani ork. C) Manj plovb z ladjami. D) Stabilnejši ledeni pogoji. |