A) Arktični ocean B) Atlantski ocean C) Indijski ocean D) Tihi ocean
A) Bela B) Modra C) Črna D) Siva
A) Zvoki Purring B) Rjoveči zvoki C) Žvižgi in kliki D) Zvoki laježa
A) Chasing B) Eholokacija C) Lovljenje s pastmi D) Vizualno opazovanje
A) Tesnila B) Ribe C) Raki D) Rastline
A) Okusi B) Vonj C) Pogled D) Poslušanje
A) Ena B) Tri C) Dva D) Štiri
A) Onesnaževanje, degradacija habitatov in obremenitev s hrupom B) plenjenje, prekomerni ribolov in podnebne spremembe C) Razlitja nafte, lov in udarci ladij D) Genetske motnje, nalezljive bolezni in paraziti
A) Monodontidae B) Balaenopteridae C) Phocoenidae D) Delphinidae
A) Plavuti na njihovem repu B) Manjkanje hrbtne plavuti C) Aerodinamična oblika telesa D) Velika hrbtna plavuta
A) Maščoba B) Špic C) Plavut D) Melon
A) 10 metrov (33 čevljev) B) 3 metra (10 čevljev) C) 7 metrov (23 čevljev) D) 5,5 metra (18 čevljev)
A) 100 metrov (330 čevljev) B) 1000 metrov (3280 čevljev) C) 500 metrov (1640 čevljev) D) 700 metrov (2300 čevljev)
A) Kontaminacija B) Naravni plenilci C) Prekomerno ribolov D) Podnebne spremembe
A) Izumrla vrsta B) Najmanj ogrožena vrsta C) Ogrožena vrsta D) Blizu ogrožene vrste
A) Čukotsko morje B) Beringovo morje C) Arktični ocean D) Cook Inlet na Aljaski
A) Tule B) Polarni medvedi C) Delfini D) Ajkule
A) 2 živali B) 20 živali C) 50 živali D) 10 živali
A) Samo ribe B) Plankton C) Morske alge D) Prilagodljivi plenilci
A) Njih niso uvrščeni med kite. B) Njih ne lovijo. C) Lov na kite avtohtonih prebivalcev je izključen iz moratorija iz leta 1986. D) Niso ogroženi.
A) Vzhodna zaliv Hudsonova B) Zahodna zaliv Hudsonova C) Južna zaliv Hudsonova D) Severna zaliv Hudsonova
A) Rusko B) Grško C) Latinščina D) Angleščina
A) Beluga B) Delfin C) Bela kit D) Morska kanarica
A) Ruski B) Latinščina C) Angleščina D) Grški
A) Morski pevec B) Morska kanarica C) Morska ptica D) Kit, ki poje
A) Ščipanje B) Rojenje C) Pisk D) Piščanje
A) Brez kril B) Bela C) Delfin D) Plavut
A) Bela barva B) Plavut C) Brez kril D) Delfin
A) Peter Simon Pallas B) Gregor Mendel C) Charles Darwin D) Carl Linnaeus
A) Odontoceti (krilati valovi) B) Cetacea (valovi) C) Mysticeti (valovi z bradami) D) Pinnipedia (samice, tj. morski sesalci, kot so foke, levi in morski medvedi)
A) Delfin B) Foka C) Narval D) Beluga
A) Podobnosti v genetski zaporedji B) Lobanja z vmesnimi lastnostmi C) Skupni prednik D) Fosilne kosti, najdene v Vermontu
A) 95% B) 97,87% C) 85% D) 90%
A) Casatia thermophila B) Bohaskaia monodontoides C) Monodon monoceros D) Denebola brachycephala
A) Zgodnji pliocen B) Zgodnji miocen C) Pozni pliocen D) Pozni miocen
A) Charlotte, Vermont B) Baja California C) Virginia D) Vermont, Združene države Amerike
A) Fosil dinozavra B) Fosil kitove vrste Charlotte C) Fosil amonite D) Fosil trilobita
A) Do 100 let. B) Do 70 ali 80 let. C) Do 30 let. D) Do 50 let.
A) Samci so 50 % daljši od samic. B) Samice so 25 % daljše od samcev. C) Samci in samice imajo enako velikost. D) Samci so 25 % daljši od samic.
A) Do 10 centimetrov. B) Do 20 centimetrov. C) Do 15 centimetrov. D) Do 5 centimetrov.
A) Z uporabo svojih zob. B) Z izpihovanjem zraka okoli svojih sinusov. C) Z krčenjem mišic vratu. D) Z spreminjanjem telesne temperature.
A) Kosti, podobne tistim v človeških rokah. B) Tanko, prožno kožo. C) Trdo, gosto, vlaknato vezivno tkivo. D) Mehka hrustanca.
A) Spodnja čeljust B) Uši C) Nos D) Jezik
A) Palčke B) Cilije C) Čopke D) Vlakna
A) Hitro plavajo stran. B) Ignorirajo to. C) Približajo se izvoru krvi. D) Pokažejo tipično vedenje opozorila.
A) Izboljšujejo vid. B) Izboljšujejo sluh. C) Regulirajo telesno temperaturo. D) Zaznavajo različne okuse.
A) Dolgi obseg B) Kratek obseg C) Neskončni obseg D) Brez vidnega obsega
A) Plenjenje B) Skok podskupine C) Mlinjenje D) Potapljanje črede
A) Vedenje med spanjem B) Nadomestno vedenje C) Vedenje pri prehranjevanju D) Agresivno vedenje
A) Družine B) Prošnje C) Vrtec D) Skupine
A) 700 metrov B) Več kot 900 metrov C) 600 metrov D) 500 metrov
A) Amfipodi B) Črvje vrste Echiura C) Želve D) Šege
A) Kosatki B) Kitovi grivasti C) Kitovi hrbtopersti D) Modri kiti
A) Med pomladnimi meseci B) Med paritveno sezono C) Med zimskimi meseci D) Med poletnimi meseci
A) 30% B) 25% C) 28% D) 35%
A) Za prvih dve leti. B) Za prvih šest mesecev. C) Za prvo leto. D) Za prvih tri mesece.
A) Prehranjevanje podnevi B) Nočni migraciji C) Starševska skrb s strani drugih oseb (aloparentalnost) D) Lovljenje v posamičnem okolju
A) Dolgi špiči B) Pružasta koža C) Pregrade med prsti D) Neobičajna zobna struktura
A) Prehranjevanje s filtriranjem B) Lovljenje na dnu morskega dna C) Prehranjevanje na površju D) Lovljenje v srednjih plasteh vode
A) Kanadski raziskovalec B) Ameriški raziskovalec C) Ruski raziskovalec D) Japonski raziskovalec
A) Izpuh skozi dihalno odprtino B) Udarjanje z čeljustjo C) Udaranje z repom D) Udarjanje s plavutjo
A) 12.000 kilometrov B) 6.000 kilometrov C) 3.000 kilometrov D) 9.000 kilometrov
A) Ledene pokrajine na polarnih območjih B) Usta rek C) Odprti ocean D) Globinske morske jame
A) 14.500 posameznikov B) 1.151 posameznikov C) 3.400–3.800 posameznikov D) 55.000 posameznikov
A) Ulbanski zaliv B) Vzhodna kanadska arktična regija C) Vzhodni Beringov zaliv D) Jugozahodna Grenlandija
A) 39 osebkov B) 152 osebkov C) 17 osebkov D) 62 osebkov
A) Vzhodni del Čukotskega morja B) Cook Inlet C) Severna kanadska območja D) Bristol Bay
A) Enačba za gostoto populacije B) Enačba za največji trajnostni donos C) Enačba za nosilno zmogljivost D) Enačba za potencialno biološko odstranitev
A) Meso B) Vretenca C) Zobje D) Koža
A) Vretenca B) Koža (muktuk) C) Zobje D) Meso
A) 14.500 osebkov B) 889 osebkov C) 21.400 osebkov D) 55.000 osebkov
A) 152 posameznikov B) 39 posameznikov C) 62 posamezniki D) 17 posameznikov
A) 1.500 posameznikov B) 4.000 posameznikov C) 2.500 posameznikov D) 549 posameznikov
A) Mineralno olje B) Rastlinsko olje C) Vazelin D) Premogov smol
A) 1925 B) 1940 C) 1938 D) 1950
A) Petdeseta leta B) Sedemdeseta leta C) Štiriideseta leta D) Šestdeseta leta
A) La Chasse au Beluga B) Pour la suite du monde C) Les Océans de l'Est D) Le Monde des Cétacés
A) 500 kg. B) 1200 kg. C) 935 kg. D) 800 kg.
A) 27%. B) 10%. C) 5%. D) 50%.
A) 200 km. B) 50 km. C) 100 km. D) 10 km.
A) Papilomavirusi B) Sarcocystis C) Anisakis simplex D) Erysipelothrix rhusiopathiae
A) Norveška B) Združene države Amerike C) Rusija D) Kitajska
A) Vretenca, ki so združena. B) Ledvena vretenca. C) Vretenca, ki niso združena. D) Prsna vretenca.
A) Ruby B) Little Grey C) Naluark D) Little White
A) 2006 B) 2018 C) 2016 D) 1992
A) Whale and Dolphin Conservation B) SeaWorld C) Blackstone Group D) Merlin Entertainments
A) Anisakis simplex B) Contracaecum C) Sarcocystis D) Erysipelothrix rhusiopathiae
A) Ruby B) Little White C) Naluark D) Little Grey
A) Mornarica Združenih držav Amerike B) Ruska mornarica C) Sovjetska mornarica D) Kanadska mornarica
A) Papilomavirusi B) Protozoji iz skupine cilijat C) Herpesvirusi D) Erysipelothrix rhusiopathiae
A) Anisakis simplex B) Pharurus pallasii C) Leucasiella arctica D) Hadwenius seymouri
A) Ni navedeno B) Naluark C) Little White D) Ruby
A) Pharurus pallasii B) Hadwenius seymouri C) Anisakis simplex D) Leucasiella arctica
A) Anisakis simplex B) Pharurus pallasii C) Leucasiella arctica D) Hadwenius seymouri
A) Dotikanje belug. B) Hranjenje belug. C) Držanje plovil na ustrezni razdalji. D) Preganjanje belug.
A) Usta reke Temze B) Zaliv Hudson C) Rečna pot Saint Lawrence D) Pristanišče Charlottetown
A) Posnemajo človeški govor. B) Spreminjajo barvo. C) Plavajo hitreje kot belugi, ki živijo v naravi. D) Letijo na kratke razdalje.
A) Najmanj ogroženi B) Ranljivi C) Ogroženi D) Žaljivo ogroženi
A) Povečana človeška prisotnost, ki moti življenjske prostore. B) Manj plovb z ladjami. C) Stabilnejši ledeni pogoji. D) Zmanjšana plenjenost s strani ork. |