A) Študija, ki je pokazala, da so ljudje bolj pripravljeni pomagati, če so sami. B) Vedenje, ki posameznike spodbuja k posredovanju v skupinskem okolju. C) Instinktivni odziv za pomoč v nujnih primerih. D) Pojav, pri katerem je manj verjetno, da bodo posamezniki ponudili pomoč v nujnih primerih, ko so prisotni drugi ljudje.
A) 1982. B) 1990. C) 1968. D) 1975.
A) sposobnost hitrega sprejemanja odločitev. B) Močne individualistične vrednote. C) Povečan občutek osebne odgovornosti. D) Razpršitev odgovornosti.
A) Odločitev o posredovanju. B) Neposredno ukrepanje za pomoč. C) Ocenjevanje zadevnih tveganj. D) zavedanje o nujnih razmerah.
A) Pospešuje odzivni čas v nujnih primerih. B) Ne vpliva na odzivni čas v sili. C) Upočasnjuje odziv na nujne primere. D) Vpliva le na odzivni čas posameznika.
A) Izobraževanje posameznikov o pojavu in njegovih posledicah. B) Spodbujanje individualističnega odnosa v skupinskem okolju. C) Spodbujanje ljudi, da se zanašajo izključno na skupinsko odločanje. D) neupoštevanje prisotnosti drugih v nujnih primerih.
A) Ljudje se učinkoviteje odzivajo v skupinah kot sami. B) Ljudje čutijo večjo osebno odgovornost, da se odzovejo, kadar so prisotni drugi. C) Ljudje v izrednih razmerah selektivno prenašajo odgovornost na druge. D) Ljudje čutijo manjšo osebno odgovornost, da se odzovejo, kadar so prisotni drugi.
A) Predvidevajte, da vam bo pomagal nekdo drug, in odidite. B) Prevzemite osebno odgovornost in ukrepajte. C) Izogibajte se vpletenosti v nujne primere. D) Pri usmerjanju vedenja se zanašajte na družbene norme.
A) štirideset odstotkov B) Devetdeset odstotkov C) Petdeset odstotkov D) Sedemdeset odstotkov
A) Situacije, ki niso nujne B) Nenevarne nujne situacije C) Nevarne nujne situacije D) Vse vrste nujnih situacij
A) 50 % B) 30 % C) Več kot 90 % D) 70 %
A) Socialno primerjanje B) Socialni vpliv C) Socialna facilitacija D) Socialna identiteta
A) Neposredna intervencija B) Neposredna pomoč C) Pasivna intervencija D) Posredna intervencija
A) Nevarne situacije B) Situacije, ki niso nujne C) Nenevarne situacije D) Vse situacije
A) Nizka posledičnost B) Ponavadnost okolja C) Visoka stopnja povezanosti skupine D) Visoka stopnja nejasnosti
A) Zmanjša verjetnost B) Nima nobenega vpliva C) Povzroča zmedo D) Poveča verjetnost
A) Lahko zavira vedenje pomoči. B) Nima nobenega vpliva. C) Spodbuja vedenje pomoči. D) Poveča nujnost.
A) Skupina dveh članov z visoko stopnjo povezanosti. B) Skupina štirih članov z visoko stopnjo povezanosti. C) Skupina dveh članov z nizko stopnjo povezanosti. D) Skupina štirih članov z nizko stopnjo povezanosti.
A) Če je imela oseba na sebi dres nogometne ekipe, ki ni bila všeč. B) Če je imela oseba na sebi nevtralno majico. C) Če je imela oseba na sebi dres nogometne ekipe, ki je bila všeč. D) Če je imela oseba na sebi običajno majico.
A) Vedno zavira pomočništvo. B) Lahko spodbuja pomočništvo. C) Nima nobenega vpliva. D) Povzroča zmedo.
A) Teorija samokategorizacije B) Teorija družbenega primerjanja C) Teorija kognitivne disonance D) Teorija socialne identitete
A) Družbena identifikacija je napovedovala prosocialno vedenje. B) Velikost skupine je napovedovala prosocialno vedenje. C) Empatija ni več napovedovala prosocialnega vedenja. D) Empatija je napovedovala prosocialno vedenje.
A) 2011 B) 2010 C) 2008 D) 2009
A) Posredovanje: Realna preizkušnja B) Kaj bi storili?: Serija C) Učinek pasivnosti: V živo D) Primetime: Kaj bi storili?
A) 300 B) 400 C) 500 D) 100
A) 60,00 sekund B) 45,00 sekund C) 51,53 sekund D) 36,38 sekund
A) 60,00 sekund B) 51,53 sekunde C) 36,38 sekunde D) 45,00 sekund
A) John Harmen B) Jake Harmen C) Jake Smith D) James Harmen
A) Suzanne Harmen B) Susan Harmen C) Sally Harmen D) Suzy Harmen
A) 2005 B) 2010 C) 2007 D) 2012
A) Čut empatije. B) Razumevanje potrebe po pomoči. C) Delovanje. D) Odkrivanje, da je nekaj narobe.
A) Preverjanje družbenega statusa B) Empatični gnev C) Pluralistična ignoranca D) Moralno razmišljanje
A) Opazovanje B) Čutje empatije C) Interpretacija D) Delovanje
A) Odkrivanje, da je nekaj narobe B) Razumevanje potrebe po pomoči C) Povzemanje motivov za delovanje D) Čut empatije
A) Spoštovanje pravil B) Spolni stereotipi C) Strah pred kaznijo D) Prisiljevanje sovrstnikov
A) Oblaščujoče okoliščine B) Razumna dvom C) Uporabni razlogi D) Oblaščujoči dejavniki
A) Kulturna izolacija B) Individualizem C) Kolektivna zavest D) Osebna odgovornost
A) Program Blue Light B) Program Green Dot C) Program Red Flag D) Program InterAct za preprečevanje spolnega nasilja
A) Socialna facilitacija B) Polarizacija skupine C) Prilagajanje D) Deindividualizacija
A) 25. december 1964 B) 30. maj 2011 C) 24. oktober 2009 D) 13. marec 1964
A) Policija ni bila poklicana sploh. B) Napadalec je bil takoj aretiran. C) Bilo je več kot 38 pričan. D) Zgodba je bila pretirana s strani medijev.
A) Plaval je. B) Ribaril je. C) Stal je v vodi do vratu. D) Plavil je z jadrom.
A) Srčni napad B) Utopitev C) Hipotermija D) Dehidracija
A) Dobrotnik B) Gasilec C) Član obalne straže D) Policist
A) Izguba sluha. B) Opekline od cigaret na njenem hrbtu. C) Amnestija (izguba spomina). D) Zlomljene kosti.
A) 50 minut B) 20 minut C) 30 minut D) Skoraj 40 minut
A) 10 minut B) 5 minut C) 15 minut D) 3 minute |