A) Pojav, pri katerem je manj verjetno, da bodo posamezniki ponudili pomoč v nujnih primerih, ko so prisotni drugi ljudje. B) Instinktivni odziv za pomoč v nujnih primerih. C) Študija, ki je pokazala, da so ljudje bolj pripravljeni pomagati, če so sami. D) Vedenje, ki posameznike spodbuja k posredovanju v skupinskem okolju.
A) 1990. B) 1975. C) 1968. D) 1982.
A) Močne individualistične vrednote. B) Razpršitev odgovornosti. C) Povečan občutek osebne odgovornosti. D) sposobnost hitrega sprejemanja odločitev.
A) Neposredno ukrepanje za pomoč. B) zavedanje o nujnih razmerah. C) Odločitev o posredovanju. D) Ocenjevanje zadevnih tveganj.
A) Upočasnjuje odziv na nujne primere. B) Ne vpliva na odzivni čas v sili. C) Vpliva le na odzivni čas posameznika. D) Pospešuje odzivni čas v nujnih primerih.
A) Spodbujanje ljudi, da se zanašajo izključno na skupinsko odločanje. B) Spodbujanje individualističnega odnosa v skupinskem okolju. C) Izobraževanje posameznikov o pojavu in njegovih posledicah. D) neupoštevanje prisotnosti drugih v nujnih primerih.
A) Ljudje se učinkoviteje odzivajo v skupinah kot sami. B) Ljudje čutijo večjo osebno odgovornost, da se odzovejo, kadar so prisotni drugi. C) Ljudje čutijo manjšo osebno odgovornost, da se odzovejo, kadar so prisotni drugi. D) Ljudje v izrednih razmerah selektivno prenašajo odgovornost na druge.
A) Pri usmerjanju vedenja se zanašajte na družbene norme. B) Prevzemite osebno odgovornost in ukrepajte. C) Izogibajte se vpletenosti v nujne primere. D) Predvidevajte, da vam bo pomagal nekdo drug, in odidite.
A) Sedemdeset odstotkov B) Devetdeset odstotkov C) Petdeset odstotkov D) štirideset odstotkov
A) Nenevarne nujne situacije B) Situacije, ki niso nujne C) Nevarne nujne situacije D) Vse vrste nujnih situacij
A) 30 % B) Več kot 90 % C) 50 % D) 70 %
A) Socialno primerjanje B) Socialna facilitacija C) Socialna identiteta D) Socialni vpliv
A) Neposredna intervencija B) Posredna intervencija C) Pasivna intervencija D) Neposredna pomoč
A) Nevarne situacije B) Nenevarne situacije C) Situacije, ki niso nujne D) Vse situacije
A) Ponavadnost okolja B) Visoka stopnja nejasnosti C) Nizka posledičnost D) Visoka stopnja povezanosti skupine
A) Povzroča zmedo B) Nima nobenega vpliva C) Poveča verjetnost D) Zmanjša verjetnost
A) Poveča nujnost. B) Lahko zavira vedenje pomoči. C) Nima nobenega vpliva. D) Spodbuja vedenje pomoči.
A) Skupina dveh članov z visoko stopnjo povezanosti. B) Skupina štirih članov z nizko stopnjo povezanosti. C) Skupina štirih članov z visoko stopnjo povezanosti. D) Skupina dveh članov z nizko stopnjo povezanosti.
A) Če je imela oseba na sebi dres nogometne ekipe, ki je bila všeč. B) Če je imela oseba na sebi dres nogometne ekipe, ki ni bila všeč. C) Če je imela oseba na sebi nevtralno majico. D) Če je imela oseba na sebi običajno majico.
A) Povzroča zmedo. B) Nima nobenega vpliva. C) Vedno zavira pomočništvo. D) Lahko spodbuja pomočništvo.
A) Teorija samokategorizacije B) Teorija socialne identitete C) Teorija kognitivne disonance D) Teorija družbenega primerjanja
A) Empatija ni več napovedovala prosocialnega vedenja. B) Družbena identifikacija je napovedovala prosocialno vedenje. C) Empatija je napovedovala prosocialno vedenje. D) Velikost skupine je napovedovala prosocialno vedenje.
A) 2008 B) 2009 C) 2010 D) 2011
A) Učinek pasivnosti: V živo B) Kaj bi storili?: Serija C) Posredovanje: Realna preizkušnja D) Primetime: Kaj bi storili?
A) 400 B) 100 C) 500 D) 300
A) 51,53 sekund B) 36,38 sekund C) 60,00 sekund D) 45,00 sekund
A) 45,00 sekund B) 36,38 sekunde C) 60,00 sekund D) 51,53 sekunde
A) James Harmen B) Jake Harmen C) Jake Smith D) John Harmen
A) Suzanne Harmen B) Suzy Harmen C) Susan Harmen D) Sally Harmen
A) 2010 B) 2007 C) 2012 D) 2005
A) Razumevanje potrebe po pomoči. B) Odkrivanje, da je nekaj narobe. C) Delovanje. D) Čut empatije.
A) Preverjanje družbenega statusa B) Pluralistična ignoranca C) Moralno razmišljanje D) Empatični gnev
A) Delovanje B) Interpretacija C) Opazovanje D) Čutje empatije
A) Povzemanje motivov za delovanje B) Razumevanje potrebe po pomoči C) Odkrivanje, da je nekaj narobe D) Čut empatije
A) Strah pred kaznijo B) Spolni stereotipi C) Spoštovanje pravil D) Prisiljevanje sovrstnikov
A) Oblaščujoči dejavniki B) Razumna dvom C) Uporabni razlogi D) Oblaščujoče okoliščine
A) Osebna odgovornost B) Kulturna izolacija C) Kolektivna zavest D) Individualizem
A) Program Green Dot B) Program Blue Light C) Program InterAct za preprečevanje spolnega nasilja D) Program Red Flag
A) Polarizacija skupine B) Socialna facilitacija C) Deindividualizacija D) Prilagajanje
A) 30. maj 2011 B) 13. marec 1964 C) 25. december 1964 D) 24. oktober 2009
A) Policija ni bila poklicana sploh. B) Zgodba je bila pretirana s strani medijev. C) Napadalec je bil takoj aretiran. D) Bilo je več kot 38 pričan.
A) Stal je v vodi do vratu. B) Plaval je. C) Ribaril je. D) Plavil je z jadrom.
A) Hipotermija B) Dehidracija C) Utopitev D) Srčni napad
A) Policist B) Dobrotnik C) Gasilec D) Član obalne straže
A) Opekline od cigaret na njenem hrbtu. B) Amnestija (izguba spomina). C) Izguba sluha. D) Zlomljene kosti.
A) 50 minut B) 20 minut C) Skoraj 40 minut D) 30 minut
A) 10 minut B) 3 minute C) 15 minut D) 5 minut |