A) Instinktivni odziv za pomoč v nujnih primerih. B) Vedenje, ki posameznike spodbuja k posredovanju v skupinskem okolju. C) Pojav, pri katerem je manj verjetno, da bodo posamezniki ponudili pomoč v nujnih primerih, ko so prisotni drugi ljudje. D) Študija, ki je pokazala, da so ljudje bolj pripravljeni pomagati, če so sami.
A) 1968. B) 1990. C) 1975. D) 1982.
A) Močne individualistične vrednote. B) Razpršitev odgovornosti. C) Povečan občutek osebne odgovornosti. D) sposobnost hitrega sprejemanja odločitev.
A) zavedanje o nujnih razmerah. B) Odločitev o posredovanju. C) Ocenjevanje zadevnih tveganj. D) Neposredno ukrepanje za pomoč.
A) Vpliva le na odzivni čas posameznika. B) Ne vpliva na odzivni čas v sili. C) Pospešuje odzivni čas v nujnih primerih. D) Upočasnjuje odziv na nujne primere.
A) Spodbujanje individualističnega odnosa v skupinskem okolju. B) Spodbujanje ljudi, da se zanašajo izključno na skupinsko odločanje. C) neupoštevanje prisotnosti drugih v nujnih primerih. D) Izobraževanje posameznikov o pojavu in njegovih posledicah.
A) Ljudje čutijo manjšo osebno odgovornost, da se odzovejo, kadar so prisotni drugi. B) Ljudje se učinkoviteje odzivajo v skupinah kot sami. C) Ljudje čutijo večjo osebno odgovornost, da se odzovejo, kadar so prisotni drugi. D) Ljudje v izrednih razmerah selektivno prenašajo odgovornost na druge.
A) Pri usmerjanju vedenja se zanašajte na družbene norme. B) Izogibajte se vpletenosti v nujne primere. C) Prevzemite osebno odgovornost in ukrepajte. D) Predvidevajte, da vam bo pomagal nekdo drug, in odidite. |