A) Študija, ki je pokazala, da so ljudje bolj pripravljeni pomagati, če so sami. B) Vedenje, ki posameznike spodbuja k posredovanju v skupinskem okolju. C) Pojav, pri katerem je manj verjetno, da bodo posamezniki ponudili pomoč v nujnih primerih, ko so prisotni drugi ljudje. D) Instinktivni odziv za pomoč v nujnih primerih.
A) 1975. B) 1982. C) 1990. D) 1968.
A) Povečan občutek osebne odgovornosti. B) Razpršitev odgovornosti. C) Močne individualistične vrednote. D) sposobnost hitrega sprejemanja odločitev.
A) Ocenjevanje zadevnih tveganj. B) zavedanje o nujnih razmerah. C) Neposredno ukrepanje za pomoč. D) Odločitev o posredovanju.
A) Upočasnjuje odziv na nujne primere. B) Vpliva le na odzivni čas posameznika. C) Pospešuje odzivni čas v nujnih primerih. D) Ne vpliva na odzivni čas v sili.
A) Izobraževanje posameznikov o pojavu in njegovih posledicah. B) Spodbujanje individualističnega odnosa v skupinskem okolju. C) Spodbujanje ljudi, da se zanašajo izključno na skupinsko odločanje. D) neupoštevanje prisotnosti drugih v nujnih primerih.
A) Ljudje v izrednih razmerah selektivno prenašajo odgovornost na druge. B) Ljudje čutijo manjšo osebno odgovornost, da se odzovejo, kadar so prisotni drugi. C) Ljudje čutijo večjo osebno odgovornost, da se odzovejo, kadar so prisotni drugi. D) Ljudje se učinkoviteje odzivajo v skupinah kot sami.
A) Izogibajte se vpletenosti v nujne primere. B) Pri usmerjanju vedenja se zanašajte na družbene norme. C) Prevzemite osebno odgovornost in ukrepajte. D) Predvidevajte, da vam bo pomagal nekdo drug, in odidite. |