A) Dvojnost valov in delcev B) Spooky akcija na daljavo C) Valovna funkcija D) Kvantna prepletenost
A) Enota za kvantizirano energijo B) Površina kvantnega sistema C) Kvantni bit, ki je lahko v superpoziciji ali prepleten. D) Elementarni delec v atomskem jedru
A) Napovedi prihodnjega stanja kvantnega sistema B) Virtualni delci, ki vplivajo na snov. C) Teoretični koncepti, ki jih ni mogoče neposredno opazovati D) Lastnosti sistema, ki jih je mogoče izmeriti.
A) Programska oprema, ki simulira kvantno mehansko obnašanje B) Računalnik, ki uporablja kubite za izvajanje izračunov na podlagi kvantnih načel. C) Naprava za nadzor atomskih reakcij v elektrarnah D) Računalnik, optimiziran za hitre internetne povezave
A) Elektroni in protoni imajo kvantizirane momente B) Orbitale so opredeljene z verjetnostjo najdbe elektrona C) Elektroni krožijo okoli jedra v diskretnih energijskih nivojih D) Atomi so sestavljeni iz pozitivno in negativno nabitih delcev
A) Razvoj kvantnih algoritmov za šifriranje B) Izguba kvantne koherence in prehod v klasično vedenje C) Povečanje prepletenosti med delci D) Postopek pretvorbe klasičnih bitov v kvantne bite
A) Prikazuje obnašanje elektronov v magnetnem polju B) Določa hitrost svetlobe v vakuumu C) Dokazuje zakon o ohranitvi energije D) Dokazuje dvojnost valovanja in delcev svetlobe in snovi.
A) Prenos podatkov prek kvantnih računalnikov B) Ciklično gibanje delcev C) Ustvarjanje virtualnih delcev v pospeševalnikih delcev D) Pojav, pri katerem delec prehaja skozi potencialno oviro
A) Z uporabo načela nedoločnosti. B) Z ignoriranjem valovno-delčne dvojnosti. C) Kot približek, ki velja v običajnih razmerah. D) Z uporabo skritih spremenljivk.
A) Heisenbergovo načelo B) Einsteinova teorija C) Pravilo Planckove konstante D) Načelo negotovosti
A) Isaac Newton, Albert Einstein, James Clerk Maxwell B) Niels Bohr, Erwin Schrödinger, Werner Heisenberg, Max Born, Paul Dirac C) Richard Feynman, Stephen Hawking, Roger Penrose D) Galileo Galilei, Johannes Kepler, Tycho Brahe
A) Planckov izrek B) Bellov izrek C) Heisenbergov načelo nedoločnosti D) Einsteinova relativnost
A) Osnovna aritmetika in geometrija. B) Samo statistika. C) Kompleksna števila, linearna algebra, diferencialne enačbe, teorija grup. D) Samo klasična mehanika.
A) Načelo superpozicije B) Načelo nedoločnosti C) Valovno-delčna dualnost D) Kolaps kvantnega stanja
A) Ni determinističen. B) Je unitaren. C) Je nelinearen. D) Je komutativen.
A) Atom vodika B) Kompleksna biološka molekula C) Atom helija D) Sistem z več elektroni, ki nima analitične rešitve
A) [X^, P^] = -iℏ B) [X^, P^] = 0 C) [X^, P^] = ℏ D) [X^, P^] = iℏ
A) ψ_A ⊗ ψ_B. B) ψ_A + ψ_B. C) (ψ_A)2 ⊗ (ψ_B)2. D) ψ_A * ψ_B.
A) Projekcijske mere. B) Vektorji stanja. C) Zapletena stanja. D) Zmanjšane matrike gostote.
A) Zapletena stanja. B) Matrike gostote. C) Pozitivne operatorne vrednostne mere (POVM). D) Vektorji stanja.
A) Teorija transformacij B) Formulacija integralne poti Feynmana C) Matrična mehanika D) Valovna mehanika
A) Vsak hermitski operator B) Načelo delovanja C) Ohranljiva opazljiva količina D) Hamiltonov operator (H)
A) U(t) = eiHt/ħ B) U(t) = Ht/ħ C) U(t) = iHt/ħ D) U(t) = e-iHt/ħ
A) (πa⁻¹ / 4) e^(-x² / (2a)) B) -(ℏ² / (2m)) d² / dx² C) (1 / 2m) P² D) (ℏk² / (2m)) e^(i(kx - ℏkt))
A) (1/√(2π)) ∫ eikx dk B) -(ℏ2 / (2m)) d² / dx² C) ℏk D) e-ak² / 2
A) -(ℏ2 / (2m)) d² / dx² B) (1/√(2π)) ∫ eikx dk C) ψk, 0 D) e^(i(kx - ℏk²t / (2m)))
A) Celoten prostor B) Določeno območje C) Na mejah D) Zunaj škatle
A) Teorija motenj B) Metoda lestvenih operatorjev C) Ločevanje spremenljivk D) Variacijska metoda
A) Delovanje faznega regulatorja. B) Detektor. C) Vir fotonov. D) Delovanje optičnega delilnika.
A) |α|² - |β|² = 1 B) |α|² * |β|² = 1 C) |α|² + |β|² = 1 D) |α| + |β| = 1
A) Hilbertov prostor B) Evklidski prostor C) Minkovski prostor D) Fazni prostor
A) Hermitski operatorji B) Lastne vrednosti C) Unitarne matrike D) Valovne funkcije
A) Zapletenost B) Superpozicija C) Deherenca D) Kvantizacija
A) Fotoelektrični efekt B) Poskus Stern-Gerlach C) Razprševanje Rutherford D) Poskus z dvojno režo
A) Foton, ki prenaša elektromagnetno silo. B) W boson, ki prenaša šibko jedrsko silo. C) Gluon, ki prenaša močno jedrsko silo. D) Graviton, ki prenaša gravitacijsko silo.
A) Kvantna polja B) Gravitačne valove C) Omrežja spinov D) Nitke
A) 1859 B) 1900 C) 1925 D) 1803
A) Michael Faraday B) Johann Wilhelm Hittorf C) Julius Plücker D) Eugen Goldstein
A) Niels Bohr B) Max Planck C) Gustav Kirchhoff D) Albert Einstein
A) 1900 B) 1915 C) 1925 D) 1899
A) Max Born B) Niels Bohr C) Erwin Schrödinger D) Albert Einstein
A) Werner Heisenberg B) Louis de Broglie C) Max Born D) Erwin Schrödinger
A) 1930 B) 1926 C) 1923 D) 1925
A) Mednarodni kongres fizike B) Peta Solvayeva konferenca C) Simpozij o kvantni mehaniki D) Prva Solvayeva konferenca
A) J. J. Thomson B) Eugen Goldstein C) Julius Plücker D) Michael Faraday
A) Pascual Jordan B) Werner Heisenberg C) Max Born D) Arnold Sommerfeld
A) Samo klasična fizika B) Termodinamika C) Splošna relativnost D) Številne discipline |