A) Dvojnost valov in delcev B) Valovna funkcija C) Spooky akcija na daljavo D) Kvantna prepletenost
A) Enota za kvantizirano energijo B) Kvantni bit, ki je lahko v superpoziciji ali prepleten. C) Površina kvantnega sistema D) Elementarni delec v atomskem jedru
A) Lastnosti sistema, ki jih je mogoče izmeriti. B) Teoretični koncepti, ki jih ni mogoče neposredno opazovati C) Napovedi prihodnjega stanja kvantnega sistema D) Virtualni delci, ki vplivajo na snov.
A) Programska oprema, ki simulira kvantno mehansko obnašanje B) Naprava za nadzor atomskih reakcij v elektrarnah C) Računalnik, optimiziran za hitre internetne povezave D) Računalnik, ki uporablja kubite za izvajanje izračunov na podlagi kvantnih načel.
A) Elektroni in protoni imajo kvantizirane momente B) Atomi so sestavljeni iz pozitivno in negativno nabitih delcev C) Orbitale so opredeljene z verjetnostjo najdbe elektrona D) Elektroni krožijo okoli jedra v diskretnih energijskih nivojih
A) Izguba kvantne koherence in prehod v klasično vedenje B) Povečanje prepletenosti med delci C) Razvoj kvantnih algoritmov za šifriranje D) Postopek pretvorbe klasičnih bitov v kvantne bite
A) Dokazuje zakon o ohranitvi energije B) Dokazuje dvojnost valovanja in delcev svetlobe in snovi. C) Prikazuje obnašanje elektronov v magnetnem polju D) Določa hitrost svetlobe v vakuumu
A) Prenos podatkov prek kvantnih računalnikov B) Pojav, pri katerem delec prehaja skozi potencialno oviro C) Ustvarjanje virtualnih delcev v pospeševalnikih delcev D) Ciklično gibanje delcev
A) Kot približek, ki velja v običajnih razmerah. B) Z ignoriranjem valovno-delčne dvojnosti. C) Z uporabo načela nedoločnosti. D) Z uporabo skritih spremenljivk.
A) Pravilo Planckove konstante B) Načelo negotovosti C) Heisenbergovo načelo D) Einsteinova teorija
A) Niels Bohr, Erwin Schrödinger, Werner Heisenberg, Max Born, Paul Dirac B) Richard Feynman, Stephen Hawking, Roger Penrose C) Galileo Galilei, Johannes Kepler, Tycho Brahe D) Isaac Newton, Albert Einstein, James Clerk Maxwell
A) Einsteinova relativnost B) Heisenbergov načelo nedoločnosti C) Bellov izrek D) Planckov izrek
A) Osnovna aritmetika in geometrija. B) Samo statistika. C) Kompleksna števila, linearna algebra, diferencialne enačbe, teorija grup. D) Samo klasična mehanika.
A) Kolaps kvantnega stanja B) Valovno-delčna dualnost C) Načelo nedoločnosti D) Načelo superpozicije
A) Ni determinističen. B) Je nelinearen. C) Je unitaren. D) Je komutativen.
A) Atom vodika B) Kompleksna biološka molekula C) Sistem z več elektroni, ki nima analitične rešitve D) Atom helija
A) [X^, P^] = iℏ B) [X^, P^] = 0 C) [X^, P^] = ℏ D) [X^, P^] = -iℏ
A) ψ_A ⊗ ψ_B. B) (ψ_A)2 ⊗ (ψ_B)2. C) ψ_A + ψ_B. D) ψ_A * ψ_B.
A) Projekcijske mere. B) Vektorji stanja. C) Zapletena stanja. D) Zmanjšane matrike gostote.
A) Zapletena stanja. B) Matrike gostote. C) Vektorji stanja. D) Pozitivne operatorne vrednostne mere (POVM).
A) Matrična mehanika B) Valovna mehanika C) Teorija transformacij D) Formulacija integralne poti Feynmana
A) Ohranljiva opazljiva količina B) Načelo delovanja C) Vsak hermitski operator D) Hamiltonov operator (H)
A) U(t) = iHt/ħ B) U(t) = e-iHt/ħ C) U(t) = eiHt/ħ D) U(t) = Ht/ħ
A) (ℏk² / (2m)) e^(i(kx - ℏkt)) B) -(ℏ² / (2m)) d² / dx² C) (1 / 2m) P² D) (πa⁻¹ / 4) e^(-x² / (2a))
A) ℏk B) -(ℏ2 / (2m)) d² / dx² C) e-ak² / 2 D) (1/√(2π)) ∫ eikx dk
A) ψk, 0 B) (1/√(2π)) ∫ eikx dk C) e^(i(kx - ℏk²t / (2m))) D) -(ℏ2 / (2m)) d² / dx²
A) Zunaj škatle B) Določeno območje C) Celoten prostor D) Na mejah
A) Metoda lestvenih operatorjev B) Variacijska metoda C) Teorija motenj D) Ločevanje spremenljivk
A) Detektor. B) Vir fotonov. C) Delovanje optičnega delilnika. D) Delovanje faznega regulatorja.
A) |α|² + |β|² = 1 B) |α| + |β| = 1 C) |α|² - |β|² = 1 D) |α|² * |β|² = 1
A) Evklidski prostor B) Hilbertov prostor C) Fazni prostor D) Minkovski prostor
A) Valovne funkcije B) Hermitski operatorji C) Lastne vrednosti D) Unitarne matrike
A) Deherenca B) Superpozicija C) Kvantizacija D) Zapletenost
A) Poskus Stern-Gerlach B) Fotoelektrični efekt C) Poskus z dvojno režo D) Razprševanje Rutherford
A) W boson, ki prenaša šibko jedrsko silo. B) Graviton, ki prenaša gravitacijsko silo. C) Gluon, ki prenaša močno jedrsko silo. D) Foton, ki prenaša elektromagnetno silo.
A) Gravitačne valove B) Kvantna polja C) Nitke D) Omrežja spinov
A) 1900 B) 1859 C) 1803 D) 1925
A) Julius Plücker B) Johann Wilhelm Hittorf C) Michael Faraday D) Eugen Goldstein
A) Albert Einstein B) Gustav Kirchhoff C) Niels Bohr D) Max Planck
A) 1915 B) 1899 C) 1900 D) 1925
A) Erwin Schrödinger B) Niels Bohr C) Albert Einstein D) Max Born
A) Max Born B) Louis de Broglie C) Werner Heisenberg D) Erwin Schrödinger
A) 1923 B) 1926 C) 1930 D) 1925
A) Simpozij o kvantni mehaniki B) Mednarodni kongres fizike C) Peta Solvayeva konferenca D) Prva Solvayeva konferenca
A) Eugen Goldstein B) Julius Plücker C) Michael Faraday D) J. J. Thomson
A) Arnold Sommerfeld B) Max Born C) Pascual Jordan D) Werner Heisenberg
A) Splošna relativnost B) Številne discipline C) Samo klasična fizika D) Termodinamika |