A) Valovna funkcija B) Spooky akcija na daljavo C) Kvantna prepletenost D) Dvojnost valov in delcev
A) Elementarni delec v atomskem jedru B) Kvantni bit, ki je lahko v superpoziciji ali prepleten. C) Površina kvantnega sistema D) Enota za kvantizirano energijo
A) Teoretični koncepti, ki jih ni mogoče neposredno opazovati B) Virtualni delci, ki vplivajo na snov. C) Napovedi prihodnjega stanja kvantnega sistema D) Lastnosti sistema, ki jih je mogoče izmeriti.
A) Naprava za nadzor atomskih reakcij v elektrarnah B) Programska oprema, ki simulira kvantno mehansko obnašanje C) Računalnik, optimiziran za hitre internetne povezave D) Računalnik, ki uporablja kubite za izvajanje izračunov na podlagi kvantnih načel.
A) Orbitale so opredeljene z verjetnostjo najdbe elektrona B) Atomi so sestavljeni iz pozitivno in negativno nabitih delcev C) Elektroni krožijo okoli jedra v diskretnih energijskih nivojih D) Elektroni in protoni imajo kvantizirane momente
A) Povečanje prepletenosti med delci B) Izguba kvantne koherence in prehod v klasično vedenje C) Postopek pretvorbe klasičnih bitov v kvantne bite D) Razvoj kvantnih algoritmov za šifriranje
A) Dokazuje dvojnost valovanja in delcev svetlobe in snovi. B) Prikazuje obnašanje elektronov v magnetnem polju C) Dokazuje zakon o ohranitvi energije D) Določa hitrost svetlobe v vakuumu
A) Pojav, pri katerem delec prehaja skozi potencialno oviro B) Ciklično gibanje delcev C) Ustvarjanje virtualnih delcev v pospeševalnikih delcev D) Prenos podatkov prek kvantnih računalnikov
A) Z uporabo načela nedoločnosti. B) Z uporabo skritih spremenljivk. C) Z ignoriranjem valovno-delčne dvojnosti. D) Kot približek, ki velja v običajnih razmerah.
A) Pravilo Planckove konstante B) Načelo negotovosti C) Heisenbergovo načelo D) Einsteinova teorija
A) Galileo Galilei, Johannes Kepler, Tycho Brahe B) Niels Bohr, Erwin Schrödinger, Werner Heisenberg, Max Born, Paul Dirac C) Isaac Newton, Albert Einstein, James Clerk Maxwell D) Richard Feynman, Stephen Hawking, Roger Penrose
A) Heisenbergov načelo nedoločnosti B) Planckov izrek C) Bellov izrek D) Einsteinova relativnost
A) Samo klasična mehanika. B) Samo statistika. C) Osnovna aritmetika in geometrija. D) Kompleksna števila, linearna algebra, diferencialne enačbe, teorija grup.
A) Načelo nedoločnosti B) Kolaps kvantnega stanja C) Valovno-delčna dualnost D) Načelo superpozicije
A) Je unitaren. B) Je nelinearen. C) Je komutativen. D) Ni determinističen.
A) Kompleksna biološka molekula B) Atom vodika C) Atom helija D) Sistem z več elektroni, ki nima analitične rešitve
A) [X^, P^] = -iℏ B) [X^, P^] = iℏ C) [X^, P^] = ℏ D) [X^, P^] = 0
A) ψ_A ⊗ ψ_B. B) (ψ_A)2 ⊗ (ψ_B)2. C) ψ_A * ψ_B. D) ψ_A + ψ_B.
A) Zmanjšane matrike gostote. B) Vektorji stanja. C) Zapletena stanja. D) Projekcijske mere.
A) Vektorji stanja. B) Zapletena stanja. C) Matrike gostote. D) Pozitivne operatorne vrednostne mere (POVM).
A) Formulacija integralne poti Feynmana B) Teorija transformacij C) Matrična mehanika D) Valovna mehanika
A) Načelo delovanja B) Hamiltonov operator (H) C) Ohranljiva opazljiva količina D) Vsak hermitski operator
A) U(t) = iHt/ħ B) U(t) = Ht/ħ C) U(t) = e-iHt/ħ D) U(t) = eiHt/ħ
A) (1 / 2m) P² B) (ℏk² / (2m)) e^(i(kx - ℏkt)) C) -(ℏ² / (2m)) d² / dx² D) (πa⁻¹ / 4) e^(-x² / (2a))
A) e-ak² / 2 B) (1/√(2π)) ∫ eikx dk C) -(ℏ2 / (2m)) d² / dx² D) ℏk
A) ψk, 0 B) -(ℏ2 / (2m)) d² / dx² C) (1/√(2π)) ∫ eikx dk D) e^(i(kx - ℏk²t / (2m)))
A) Na mejah B) Določeno območje C) Celoten prostor D) Zunaj škatle
A) Metoda lestvenih operatorjev B) Ločevanje spremenljivk C) Teorija motenj D) Variacijska metoda
A) Delovanje optičnega delilnika. B) Delovanje faznega regulatorja. C) Vir fotonov. D) Detektor.
A) |α| + |β| = 1 B) |α|² * |β|² = 1 C) |α|² - |β|² = 1 D) |α|² + |β|² = 1
A) Fazni prostor B) Hilbertov prostor C) Minkovski prostor D) Evklidski prostor
A) Hermitski operatorji B) Valovne funkcije C) Lastne vrednosti D) Unitarne matrike
A) Deherenca B) Kvantizacija C) Zapletenost D) Superpozicija
A) Fotoelektrični efekt B) Poskus z dvojno režo C) Razprševanje Rutherford D) Poskus Stern-Gerlach
A) Gluon, ki prenaša močno jedrsko silo. B) Foton, ki prenaša elektromagnetno silo. C) Graviton, ki prenaša gravitacijsko silo. D) W boson, ki prenaša šibko jedrsko silo.
A) Nitke B) Gravitačne valove C) Omrežja spinov D) Kvantna polja
A) 1925 B) 1859 C) 1900 D) 1803
A) Julius Plücker B) Michael Faraday C) Johann Wilhelm Hittorf D) Eugen Goldstein
A) Gustav Kirchhoff B) Albert Einstein C) Niels Bohr D) Max Planck
A) 1899 B) 1900 C) 1915 D) 1925
A) Max Born B) Albert Einstein C) Niels Bohr D) Erwin Schrödinger
A) Louis de Broglie B) Werner Heisenberg C) Erwin Schrödinger D) Max Born
A) 1926 B) 1930 C) 1925 D) 1923
A) Peta Solvayeva konferenca B) Simpozij o kvantni mehaniki C) Prva Solvayeva konferenca D) Mednarodni kongres fizike
A) J. J. Thomson B) Julius Plücker C) Michael Faraday D) Eugen Goldstein
A) Werner Heisenberg B) Pascual Jordan C) Max Born D) Arnold Sommerfeld
A) Samo klasična fizika B) Termodinamika C) Splošna relativnost D) Številne discipline |