A) Dvojnost valov in delcev B) Kvantna prepletenost C) Spooky akcija na daljavo D) Valovna funkcija
A) Kvantni bit, ki je lahko v superpoziciji ali prepleten. B) Enota za kvantizirano energijo C) Površina kvantnega sistema D) Elementarni delec v atomskem jedru
A) Napovedi prihodnjega stanja kvantnega sistema B) Teoretični koncepti, ki jih ni mogoče neposredno opazovati C) Lastnosti sistema, ki jih je mogoče izmeriti. D) Virtualni delci, ki vplivajo na snov.
A) Programska oprema, ki simulira kvantno mehansko obnašanje B) Naprava za nadzor atomskih reakcij v elektrarnah C) Računalnik, optimiziran za hitre internetne povezave D) Računalnik, ki uporablja kubite za izvajanje izračunov na podlagi kvantnih načel.
A) Elektroni krožijo okoli jedra v diskretnih energijskih nivojih B) Orbitale so opredeljene z verjetnostjo najdbe elektrona C) Elektroni in protoni imajo kvantizirane momente D) Atomi so sestavljeni iz pozitivno in negativno nabitih delcev
A) Povečanje prepletenosti med delci B) Postopek pretvorbe klasičnih bitov v kvantne bite C) Razvoj kvantnih algoritmov za šifriranje D) Izguba kvantne koherence in prehod v klasično vedenje
A) Prikazuje obnašanje elektronov v magnetnem polju B) Določa hitrost svetlobe v vakuumu C) Dokazuje zakon o ohranitvi energije D) Dokazuje dvojnost valovanja in delcev svetlobe in snovi.
A) Pojav, pri katerem delec prehaja skozi potencialno oviro B) Ciklično gibanje delcev C) Prenos podatkov prek kvantnih računalnikov D) Ustvarjanje virtualnih delcev v pospeševalnikih delcev
A) Z uporabo skritih spremenljivk. B) Z ignoriranjem valovno-delčne dvojnosti. C) Z uporabo načela nedoločnosti. D) Kot približek, ki velja v običajnih razmerah.
A) Pravilo Planckove konstante B) Einsteinova teorija C) Načelo negotovosti D) Heisenbergovo načelo
A) Isaac Newton, Albert Einstein, James Clerk Maxwell B) Galileo Galilei, Johannes Kepler, Tycho Brahe C) Niels Bohr, Erwin Schrödinger, Werner Heisenberg, Max Born, Paul Dirac D) Richard Feynman, Stephen Hawking, Roger Penrose
A) Einsteinova relativnost B) Bellov izrek C) Heisenbergov načelo nedoločnosti D) Planckov izrek
A) Samo klasična mehanika. B) Osnovna aritmetika in geometrija. C) Samo statistika. D) Kompleksna števila, linearna algebra, diferencialne enačbe, teorija grup.
A) Načelo superpozicije B) Valovno-delčna dualnost C) Kolaps kvantnega stanja D) Načelo nedoločnosti
A) Je unitaren. B) Ni determinističen. C) Je nelinearen. D) Je komutativen.
A) Atom vodika B) Kompleksna biološka molekula C) Atom helija D) Sistem z več elektroni, ki nima analitične rešitve
A) [X^, P^] = -iℏ B) [X^, P^] = iℏ C) [X^, P^] = 0 D) [X^, P^] = ℏ
A) (ψ_A)2 ⊗ (ψ_B)2. B) ψ_A * ψ_B. C) ψ_A ⊗ ψ_B. D) ψ_A + ψ_B.
A) Zmanjšane matrike gostote. B) Zapletena stanja. C) Vektorji stanja. D) Projekcijske mere.
A) Vektorji stanja. B) Matrike gostote. C) Zapletena stanja. D) Pozitivne operatorne vrednostne mere (POVM).
A) Valovna mehanika B) Matrična mehanika C) Teorija transformacij D) Formulacija integralne poti Feynmana
A) Ohranljiva opazljiva količina B) Vsak hermitski operator C) Hamiltonov operator (H) D) Načelo delovanja
A) U(t) = iHt/ħ B) U(t) = e-iHt/ħ C) U(t) = Ht/ħ D) U(t) = eiHt/ħ
A) (1 / 2m) P² B) (πa⁻¹ / 4) e^(-x² / (2a)) C) (ℏk² / (2m)) e^(i(kx - ℏkt)) D) -(ℏ² / (2m)) d² / dx²
A) (1/√(2π)) ∫ eikx dk B) ℏk C) -(ℏ2 / (2m)) d² / dx² D) e-ak² / 2
A) -(ℏ2 / (2m)) d² / dx² B) (1/√(2π)) ∫ eikx dk C) ψk, 0 D) e^(i(kx - ℏk²t / (2m)))
A) Določeno območje B) Na mejah C) Celoten prostor D) Zunaj škatle
A) Teorija motenj B) Variacijska metoda C) Ločevanje spremenljivk D) Metoda lestvenih operatorjev
A) Delovanje faznega regulatorja. B) Delovanje optičnega delilnika. C) Detektor. D) Vir fotonov.
A) |α|² - |β|² = 1 B) |α|² * |β|² = 1 C) |α| + |β| = 1 D) |α|² + |β|² = 1
A) Fazni prostor B) Minkovski prostor C) Evklidski prostor D) Hilbertov prostor
A) Lastne vrednosti B) Hermitski operatorji C) Unitarne matrike D) Valovne funkcije
A) Zapletenost B) Deherenca C) Superpozicija D) Kvantizacija
A) Fotoelektrični efekt B) Poskus Stern-Gerlach C) Razprševanje Rutherford D) Poskus z dvojno režo
A) Gluon, ki prenaša močno jedrsko silo. B) W boson, ki prenaša šibko jedrsko silo. C) Graviton, ki prenaša gravitacijsko silo. D) Foton, ki prenaša elektromagnetno silo.
A) Nitke B) Kvantna polja C) Omrežja spinov D) Gravitačne valove
A) 1859 B) 1803 C) 1900 D) 1925
A) Julius Plücker B) Johann Wilhelm Hittorf C) Michael Faraday D) Eugen Goldstein
A) Albert Einstein B) Gustav Kirchhoff C) Niels Bohr D) Max Planck
A) 1915 B) 1899 C) 1900 D) 1925
A) Max Born B) Niels Bohr C) Erwin Schrödinger D) Albert Einstein
A) Louis de Broglie B) Max Born C) Erwin Schrödinger D) Werner Heisenberg
A) 1923 B) 1925 C) 1926 D) 1930
A) Peta Solvayeva konferenca B) Simpozij o kvantni mehaniki C) Mednarodni kongres fizike D) Prva Solvayeva konferenca
A) Julius Plücker B) J. J. Thomson C) Eugen Goldstein D) Michael Faraday
A) Werner Heisenberg B) Arnold Sommerfeld C) Pascual Jordan D) Max Born
A) Splošna relativnost B) Številne discipline C) Samo klasična fizika D) Termodinamika |