A) John Dewey B) Søren Kierkegaard C) Ludwig Wittgenstein D) David Chalmers
A) Friedrich Nietzsche B) Jacques Derrida C) Gottlob Frege D) Jean-Paul Sartre
A) Logični pozitivizem B) Nihilizem C) Duhovnost nove dobe D) Strukturalizem
A) Friedrich Hayek B) Henri Bergson C) Edmund Gettier D) David Hume
A) Karl Marx B) Bertrand Russell C) Simone Weil D) Michel de Montaigne
A) Francoski B) Angleščina C) Latinščina D) Nemščina
A) Simone de Beauvoir B) Michel Foucault C) Martin Heidegger D) Ludwig Wittgenstein
A) Združeno kraljestvo B) Francija C) Nemčija D) Grčija
A) Analitična filozofija B) Fenomenologija C) Kontinentalna filozofija D) Egzistencializem
A) Estetika in umetnost B) Etika in moralnost C) Metafizika in ontologija D) Jezik in pomen
A) Ludwig Wittgenstein B) Bertrand Russell C) Gottlob Frege D) Franz Brentano
A) Usmerjenost ali 'o čem' določenega mentalnega stanja. B) Lastnosti fizičnega pojava. C) Intenzivnost mentalnega stanja. D) Etična presoja.
A) Egzistencializem B) Logični pozitivizem C) Hegelianizem D) Šola Brentana, vključno z Husserlom in Meinongom
A) Saul Kripke B) Alexius Meinong C) Wilfrid Sellars D) W. V. O. Quine
A) Meinongianizem B) Kontinentalni idealizem C) Analitični realizem D) Logični empirizem
A) G. E. Moore B) David Lewis C) Kazimierz Twardowski D) Rudolf Carnap
A) Wilfrid Sellars B) Alexius Meinong C) Gottlob Frege D) Franz Brentano
A) Značilnost mentalnih pojavov, ki vključuje objekt v sebi. B) Matematični dokaz. C) Obstoj fizičnega pojava. D) Etično načelo.
A) Resnični, neobstojni objekti B) Empirične opazovalnice C) Logične konstrukcije D) Fizični pojavi
A) Logična doslednost B) Namernost (intencionalnost) C) Empirični dokazi D) Fizična prisotnost
A) Analitična filozofija se osredotoča na metafiziko, medtem ko se kontinentalna filozofija osredotoča na znanost. B) Analitična filozofija poudarja etiko, medtem ko kontinentalna filozofija poudarja logiko. C) Analitična filozofija se osredotoča na tehnično analizo, medtem ko je kontinentalna filozofija bolj literarna. D) Analitična filozofija se ukvarja z estetiko, medtem ko se kontinentalna filozofija ukvarja z matematiko.
A) Fenomenologija B) Empirizem C) Racionalizem D) Logizem
A) Filozofija aritmetike B) Osnovni zakoni aritmetike C) Temelji aritmetike D) Begriffsschrift (Konceptualni zapis)
A) Logičnost B) Racionalizem C) Psihologizem D) Empirizem
A) Gottlob Frege B) Georg Cantor C) Giuseppe Peano D) Richard Dedekind
A) Dve različni zvezdi. B) Jutarnja zvezda in večerna zvezda. C) Planet Venera. D) Dva različna nebesna telesa.
A) F. H. Bradley B) Richard Whately C) George Boole D) William Hamilton
A) Bertrand Russell, G. E. Moore B) F. H. Bradley, T. H. Green C) Hugh MacColl, Charles Sanders Peirce D) Richard Whately, George Boole
A) Logični atomizem B) Pragmatizem C) Britanski idealizem D) Empirizem
A) F. H. Bradley B) Bertrand Russell C) T. H. Green D) G. E. Moore
A) Logični atomizem. B) Pragmatizem. C) Empirizem. D) Hegelianizem, ker je bil nejasen.
A) Notranje relacije B) Logični holizem C) Neohegeljanstvo D) Realizem, ki temelji na zdravemu razumu
A) 1910 B) 1901 C) 1903 D) 1905
A) Kazalnice, kot sta "to" ali "tisto" B) Univerzalni pojmi C) Abstraktni pojmi D) Skrivne določene opise
A) Descartesov zli duh B) Paradoks lažnivca C) Drugi Fregejev paradoks D) Zenonove paradokse
A) Predikatna logika B) Nejasnost obsega C) Teorija identitete D) Nejasnost kvantifikatorjev
A) Ludwig Wittgenstein B) John Stuart Mill C) Alfred North Whitehead D) Gottlob Frege
A) Metafizika procesa B) Teorija tipov C) Logični atomizem D) Filozofija idealnega jezika
A) Process and Reality B) Tractatus C) Logični atomizem D) Principia Mathematica
A) Procesna metafizika. B) Teorija tipov. C) Metoda tablic resničnosti. D) Predikatna logika.
A) Izražajo celotnost dejanskih stanj. B) Rešujejo vsa filozofska vprašanja. C) Vse njegove trditve so na koncu brez smisla. D) Ponujajo celovit sistem logičnega atomizma.
A) Delo 'Tractatus Logico-Philosophicus'. B) Delo 'Principia Mathematica'. C) Teorija 'Logičnega atomizma'. D) Delo 'Process and Reality'.
A) Otto Neurath B) Moritz Schlick C) Hans Reichenbach D) Rudolf Carnap
A) Rudolf Carnap B) Friedrich Waismann C) Moritz Schlick D) Hans Reichenbach
A) Metafizični vzpon B) Epistemološki vzpon C) Logični vzpon D) Semantična vzpon
A) Analysis B) Philosophical Review C) Erkenntnis D) Mind
A) Postal je profesor na Univerzi v Oxfordu. B) Bil je ubit od svojega nekdanjega študenta, Hansa Nelböcka. C) Objavil je pomembno delo o logičnem pozitivizmu. D) Pobegnil je v Združene države Amerike.
A) Nekaj opomb o logični obliki B) Tractatus Logico-Philosophicus C) Modra knjiga D) Filozofske raziskave
A) John Wisdom B) Frank Ramsey C) Rush Rhees D) Piero Sraffa
A) Miselni eksperiment z hroščem v škatli. B) Ambivalentna slika race in zmaja. C) Problem izključevanja barv. D) Linguisticna lestev.
A) Ludwig Wittgenstein B) John Wisdom C) Piero Sraffa D) Frank Ramsey
A) Avstrijski realizem B) Teorije senzornih podatkov C) Russellova teorija opisov D) Kartezijski dualizem
A) Strawsonova predpostavka obstoja B) Austinova teorija govornih dejanj C) Hägerstrmov idealizem D) Napaka Descartesa
A) Teorije zaznavnih podatkov B) Avstrijski realizem C) Russellova teorija opisov D) Kartezijski dualizem
A) Samuel Alexander B) J.N. Findlay C) John Anderson D) David Lewis
A) John Anderson B) David Lewis C) Karl Popper D) J.N. Findlay
A) J.N. Findlay B) Karl Popper C) David Lewis D) John Anderson
A) Ernst Mally B) Eino Kaila C) Axel Hägerström D) Georg Henrik von Wright
A) Eino Kaila B) Axel Hägerström C) Ernst Mally D) Georg Henrik von Wright
A) Zhang Shenfu B) Liang Qichao C) Jin Yuelin D) Tscha Hung
A) 1945 B) 1956 C) 1920 D) 70. leta
A) Liang Qichao B) Hong Qian C) Zhang Shenfu D) Tscha Hung
A) Ekonomske reforme iz 70. let B) Kulturna revolucija C) Politični pritiski komunistične stranke D) Druga svetovna vojna
A) Četrta faza B) Prva faza C) Tretja faza D) Druga faza
A) Metafizično razmišljanje B) Empirizem C) Logični pozitivizem D) Pragmatizem
A) Kant B) Sellars C) W. V. O. Quine D) Carnap
A) Wittgenstein B) Russell C) Carnap D) Sellars
A) Saul Kripke. B) Ludwig Wittgenstein. C) Willard Van Orman Quine. D) Bertrand Russell.
A) Logika kvantifikatorjev. B) Deontična logika. C) Modalna logika. D) Predikatna logika.
A) Willard Van Orman Quine. B) Saul Kripke. C) Carnap. D) Ruth Barcan Marcus.
A) Fleksibilni opisi. B) Analitični pojmi. C) Sintetične konstrukcije. D) Rigidni označevalci.
A) Sistem dokazovanja. B) Algoritem. C) Sintakso. D) Semantiko.
A) Stanisław Leśniewski B) Peter Van Inwagen C) Nelson Goodman D) David Lewis
A) David Lewis B) John Locke C) Derek Parfit D) Bernard Williams
A) 'Nosilec resnice' B) Teorija redundance C) Teorija semantike D) Ontološka zaveza
A) Argument o posledicah B) Logika časovne relacije C) Paradoks lažnivca D) Načelo zadostnega razloga
A) Determinizem B) Perdurantizem C) Inkompatibilizem D) Libertarianizem
A) David Lewis B) Charlie Broad C) John McTaggart D) Arthur Prior
A) Jan Łukasiewicz B) Edmund Gettier C) Graham Priest D) JC Beall
A) Quine B) Alvin Goldman C) Roderick Chisholm D) Michael Huemer
A) Koherentizem B) Fenomenalni konzervatizem C) Kausalna teorija znanja D) Epiistemologija vrednot
A) Quine B) Roderick Chisholm C) Ernest Sosa D) Alvin Goldman
A) Alvin Goldman B) Ernest Sosa C) Roderick Chisholm D) Quine
A) Logični pluralizem B) Načelo zadostnega razloga C) Utemeljena resnična prepričanja D) Znanje o znanju
A) Odvzem vseh dvomov o obstoju znanja. B) Poudarek na metodoloških merilih. C) Odgovarjanje na vprašanje 'kaj vemo?' preden odgovorimo na vprašanje 'kako vemo to?' D) Uporaba načel zaprtosti pri razmišljanju o znanju.
A) Wittgenstein B) Nelson Goodman C) G. E. Moore D) Chisholm
A) G. E. Moore B) Wittgenstein C) Robert Nozick D) Fred Dretske
A) Odgovarjanje na vprašanje 'Kako vemo?' preden odgovorimo na vprašanje 'Kaj vemo?' B) Odvzemanje vseh trditev o znanju. C) Osredotočenost na posamezne primere znanja. D) Uporaba indukcije pri filozofskih problemih.
A) R. M. Hare B) G. E. Moore C) Elizabeth Anscombe D) Philippa Foot
A) Ekspresivizem B) Teorija napake C) Emotivizem D) Univerzalni preskriptivizem
A) Thomas Nagel B) John Rawls C) Henry Sidgwick D) Robert Nozick
A) 'Konsekvencialistična ponovna vzpostavitev' B) 'Emotivistična sprememba' C) 'Aretaični preobrat' D) 'Deontološka oživitev'
A) Odprta družba in njeni sovražniki (The Open Society and its Enemies, 1945) B) Osnovna pravica živali (Animal Liberation, 1975) C) Anarhija, država in utopija (Anarchy, State, and Utopia, 1974) D) Teorija pravičnosti (A Theory of Justice, 1971)
A) 'Pozitivna svoboda' B) 'Negativna svoboda' C) 'Distributivna pravičnost' D) 'Proletarska nesloboda'
A) Živalske pravice B) Pravni pozitivizem C) Zgodovinski materializem D) Liberalizem prostega trga
A) Marxov zgodovinski materializem B) Liberalna egalitarna distributivna pravičnost C) Pravni pozitivizem D) Liberalni libertinizem
A) Liberalni egalitarizem B) Pravni pozitivizem C) Analitični marksizem D) Filozofija običajnega jezika
A) Distributivna pravičnost B) Absence prisile C) Omejenost svobode pri proletariatu D) Samokontrola
A) G. A. Cohen B) John Rawls C) Matthew Kramer D) Karl Popper |