A) Ludwig Wittgenstein B) Søren Kierkegaard C) David Chalmers D) John Dewey
A) Gottlob Frege B) Jacques Derrida C) Jean-Paul Sartre D) Friedrich Nietzsche
A) Strukturalizem B) Duhovnost nove dobe C) Logični pozitivizem D) Nihilizem
A) David Hume B) Edmund Gettier C) Henri Bergson D) Friedrich Hayek
A) Karl Marx B) Bertrand Russell C) Simone Weil D) Michel de Montaigne
A) Angleščina B) Nemščina C) Latinščina D) Francoski
A) Simone de Beauvoir B) Ludwig Wittgenstein C) Martin Heidegger D) Michel Foucault
A) Francija B) Grčija C) Združeno kraljestvo D) Nemčija
A) Analitična filozofija B) Egzistencializem C) Fenomenologija D) Kontinentalna filozofija
A) Metafizika in ontologija B) Jezik in pomen C) Etika in moralnost D) Estetika in umetnost
A) Franz Brentano B) Ludwig Wittgenstein C) Gottlob Frege D) Bertrand Russell
A) Lastnosti fizičnega pojava. B) Usmerjenost ali 'o čem' določenega mentalnega stanja. C) Intenzivnost mentalnega stanja. D) Etična presoja.
A) Egzistencializem B) Šola Brentana, vključno z Husserlom in Meinongom C) Hegelianizem D) Logični pozitivizem
A) Wilfrid Sellars B) Alexius Meinong C) Saul Kripke D) W. V. O. Quine
A) Analitični realizem B) Logični empirizem C) Meinongianizem D) Kontinentalni idealizem
A) Rudolf Carnap B) G. E. Moore C) Kazimierz Twardowski D) David Lewis
A) Alexius Meinong B) Gottlob Frege C) Wilfrid Sellars D) Franz Brentano
A) Obstoj fizičnega pojava. B) Etično načelo. C) Značilnost mentalnih pojavov, ki vključuje objekt v sebi. D) Matematični dokaz.
A) Empirične opazovalnice B) Fizični pojavi C) Logične konstrukcije D) Resnični, neobstojni objekti
A) Namernost (intencionalnost) B) Logična doslednost C) Fizična prisotnost D) Empirični dokazi
A) Analitična filozofija se osredotoča na tehnično analizo, medtem ko je kontinentalna filozofija bolj literarna. B) Analitična filozofija se ukvarja z estetiko, medtem ko se kontinentalna filozofija ukvarja z matematiko. C) Analitična filozofija se osredotoča na metafiziko, medtem ko se kontinentalna filozofija osredotoča na znanost. D) Analitična filozofija poudarja etiko, medtem ko kontinentalna filozofija poudarja logiko.
A) Racionalizem B) Empirizem C) Logizem D) Fenomenologija
A) Osnovni zakoni aritmetike B) Filozofija aritmetike C) Temelji aritmetike D) Begriffsschrift (Konceptualni zapis)
A) Logičnost B) Psihologizem C) Racionalizem D) Empirizem
A) Richard Dedekind B) Georg Cantor C) Gottlob Frege D) Giuseppe Peano
A) Planet Venera. B) Dve različni zvezdi. C) Jutarnja zvezda in večerna zvezda. D) Dva različna nebesna telesa.
A) William Hamilton B) F. H. Bradley C) George Boole D) Richard Whately
A) Bertrand Russell, G. E. Moore B) Hugh MacColl, Charles Sanders Peirce C) F. H. Bradley, T. H. Green D) Richard Whately, George Boole
A) Britanski idealizem B) Logični atomizem C) Empirizem D) Pragmatizem
A) G. E. Moore B) Bertrand Russell C) T. H. Green D) F. H. Bradley
A) Hegelianizem, ker je bil nejasen. B) Logični atomizem. C) Pragmatizem. D) Empirizem.
A) Logični holizem B) Neohegeljanstvo C) Notranje relacije D) Realizem, ki temelji na zdravemu razumu
A) 1903 B) 1901 C) 1905 D) 1910
A) Abstraktni pojmi B) Kazalnice, kot sta "to" ali "tisto" C) Univerzalni pojmi D) Skrivne določene opise
A) Drugi Fregejev paradoks B) Zenonove paradokse C) Paradoks lažnivca D) Descartesov zli duh
A) Teorija identitete B) Predikatna logika C) Nejasnost obsega D) Nejasnost kvantifikatorjev
A) Gottlob Frege B) Alfred North Whitehead C) Ludwig Wittgenstein D) John Stuart Mill
A) Logični atomizem B) Filozofija idealnega jezika C) Metafizika procesa D) Teorija tipov
A) Tractatus B) Principia Mathematica C) Logični atomizem D) Process and Reality
A) Metoda tablic resničnosti. B) Procesna metafizika. C) Teorija tipov. D) Predikatna logika.
A) Rešujejo vsa filozofska vprašanja. B) Izražajo celotnost dejanskih stanj. C) Vse njegove trditve so na koncu brez smisla. D) Ponujajo celovit sistem logičnega atomizma.
A) Delo 'Principia Mathematica'. B) Delo 'Process and Reality'. C) Delo 'Tractatus Logico-Philosophicus'. D) Teorija 'Logičnega atomizma'.
A) Moritz Schlick B) Otto Neurath C) Hans Reichenbach D) Rudolf Carnap
A) Rudolf Carnap B) Hans Reichenbach C) Friedrich Waismann D) Moritz Schlick
A) Logični vzpon B) Metafizični vzpon C) Semantična vzpon D) Epistemološki vzpon
A) Erkenntnis B) Analysis C) Mind D) Philosophical Review
A) Pobegnil je v Združene države Amerike. B) Postal je profesor na Univerzi v Oxfordu. C) Objavil je pomembno delo o logičnem pozitivizmu. D) Bil je ubit od svojega nekdanjega študenta, Hansa Nelböcka.
A) Tractatus Logico-Philosophicus B) Nekaj opomb o logični obliki C) Filozofske raziskave D) Modra knjiga
A) Rush Rhees B) Piero Sraffa C) Frank Ramsey D) John Wisdom
A) Miselni eksperiment z hroščem v škatli. B) Problem izključevanja barv. C) Linguisticna lestev. D) Ambivalentna slika race in zmaja.
A) Ludwig Wittgenstein B) John Wisdom C) Frank Ramsey D) Piero Sraffa
A) Teorije senzornih podatkov B) Avstrijski realizem C) Kartezijski dualizem D) Russellova teorija opisov
A) Napaka Descartesa B) Austinova teorija govornih dejanj C) Hägerstrmov idealizem D) Strawsonova predpostavka obstoja
A) Kartezijski dualizem B) Russellova teorija opisov C) Teorije zaznavnih podatkov D) Avstrijski realizem
A) John Anderson B) J.N. Findlay C) David Lewis D) Samuel Alexander
A) J.N. Findlay B) Karl Popper C) David Lewis D) John Anderson
A) J.N. Findlay B) John Anderson C) David Lewis D) Karl Popper
A) Axel Hägerström B) Georg Henrik von Wright C) Eino Kaila D) Ernst Mally
A) Georg Henrik von Wright B) Axel Hägerström C) Eino Kaila D) Ernst Mally
A) Jin Yuelin B) Tscha Hung C) Liang Qichao D) Zhang Shenfu
A) 1920 B) 70. leta C) 1945 D) 1956
A) Zhang Shenfu B) Liang Qichao C) Hong Qian D) Tscha Hung
A) Druga svetovna vojna B) Politični pritiski komunistične stranke C) Kulturna revolucija D) Ekonomske reforme iz 70. let
A) Druga faza B) Prva faza C) Četrta faza D) Tretja faza
A) Pragmatizem B) Logični pozitivizem C) Empirizem D) Metafizično razmišljanje
A) Kant B) Sellars C) W. V. O. Quine D) Carnap
A) Wittgenstein B) Sellars C) Russell D) Carnap
A) Bertrand Russell. B) Willard Van Orman Quine. C) Ludwig Wittgenstein. D) Saul Kripke.
A) Logika kvantifikatorjev. B) Predikatna logika. C) Modalna logika. D) Deontična logika.
A) Willard Van Orman Quine. B) Ruth Barcan Marcus. C) Saul Kripke. D) Carnap.
A) Fleksibilni opisi. B) Analitični pojmi. C) Sintetične konstrukcije. D) Rigidni označevalci.
A) Sistem dokazovanja. B) Semantiko. C) Algoritem. D) Sintakso.
A) Stanisław Leśniewski B) Peter Van Inwagen C) David Lewis D) Nelson Goodman
A) Bernard Williams B) Derek Parfit C) John Locke D) David Lewis
A) Teorija semantike B) Ontološka zaveza C) 'Nosilec resnice' D) Teorija redundance
A) Načelo zadostnega razloga B) Paradoks lažnivca C) Logika časovne relacije D) Argument o posledicah
A) Determinizem B) Inkompatibilizem C) Libertarianizem D) Perdurantizem
A) Charlie Broad B) John McTaggart C) Arthur Prior D) David Lewis
A) Jan Łukasiewicz B) JC Beall C) Graham Priest D) Edmund Gettier
A) Quine B) Roderick Chisholm C) Michael Huemer D) Alvin Goldman
A) Koherentizem B) Epiistemologija vrednot C) Fenomenalni konzervatizem D) Kausalna teorija znanja
A) Quine B) Ernest Sosa C) Alvin Goldman D) Roderick Chisholm
A) Ernest Sosa B) Roderick Chisholm C) Alvin Goldman D) Quine
A) Načelo zadostnega razloga B) Znanje o znanju C) Utemeljena resnična prepričanja D) Logični pluralizem
A) Odvzem vseh dvomov o obstoju znanja. B) Odgovarjanje na vprašanje 'kaj vemo?' preden odgovorimo na vprašanje 'kako vemo to?' C) Uporaba načel zaprtosti pri razmišljanju o znanju. D) Poudarek na metodoloških merilih.
A) Nelson Goodman B) Wittgenstein C) G. E. Moore D) Chisholm
A) Robert Nozick B) Wittgenstein C) Fred Dretske D) G. E. Moore
A) Odgovarjanje na vprašanje 'Kako vemo?' preden odgovorimo na vprašanje 'Kaj vemo?' B) Osredotočenost na posamezne primere znanja. C) Uporaba indukcije pri filozofskih problemih. D) Odvzemanje vseh trditev o znanju.
A) Philippa Foot B) R. M. Hare C) Elizabeth Anscombe D) G. E. Moore
A) Teorija napake B) Emotivizem C) Univerzalni preskriptivizem D) Ekspresivizem
A) Robert Nozick B) Henry Sidgwick C) Thomas Nagel D) John Rawls
A) 'Deontološka oživitev' B) 'Konsekvencialistična ponovna vzpostavitev' C) 'Emotivistična sprememba' D) 'Aretaični preobrat'
A) Odprta družba in njeni sovražniki (The Open Society and its Enemies, 1945) B) Teorija pravičnosti (A Theory of Justice, 1971) C) Anarhija, država in utopija (Anarchy, State, and Utopia, 1974) D) Osnovna pravica živali (Animal Liberation, 1975)
A) 'Proletarska nesloboda' B) 'Negativna svoboda' C) 'Distributivna pravičnost' D) 'Pozitivna svoboda'
A) Živalske pravice B) Pravni pozitivizem C) Zgodovinski materializem D) Liberalizem prostega trga
A) Marxov zgodovinski materializem B) Pravni pozitivizem C) Liberalni libertinizem D) Liberalna egalitarna distributivna pravičnost
A) Liberalni egalitarizem B) Analitični marksizem C) Pravni pozitivizem D) Filozofija običajnega jezika
A) Distributivna pravičnost B) Absence prisile C) Samokontrola D) Omejenost svobode pri proletariatu
A) G. A. Cohen B) Karl Popper C) John Rawls D) Matthew Kramer |