A) John Dewey B) David Chalmers C) Ludwig Wittgenstein D) Søren Kierkegaard
A) Jacques Derrida B) Friedrich Nietzsche C) Jean-Paul Sartre D) Gottlob Frege
A) Duhovnost nove dobe B) Strukturalizem C) Nihilizem D) Logični pozitivizem
A) Henri Bergson B) David Hume C) Edmund Gettier D) Friedrich Hayek
A) Simone Weil B) Karl Marx C) Michel de Montaigne D) Bertrand Russell
A) Nemščina B) Latinščina C) Angleščina D) Francoski
A) Martin Heidegger B) Simone de Beauvoir C) Michel Foucault D) Ludwig Wittgenstein
A) Nemčija B) Združeno kraljestvo C) Francija D) Grčija
A) Analitična filozofija B) Fenomenologija C) Egzistencializem D) Kontinentalna filozofija
A) Estetika in umetnost B) Jezik in pomen C) Metafizika in ontologija D) Etika in moralnost
A) Gottlob Frege B) Bertrand Russell C) Ludwig Wittgenstein D) Franz Brentano
A) Usmerjenost ali 'o čem' določenega mentalnega stanja. B) Intenzivnost mentalnega stanja. C) Etična presoja. D) Lastnosti fizičnega pojava.
A) Hegelianizem B) Logični pozitivizem C) Egzistencializem D) Šola Brentana, vključno z Husserlom in Meinongom
A) Alexius Meinong B) Saul Kripke C) W. V. O. Quine D) Wilfrid Sellars
A) Kontinentalni idealizem B) Analitični realizem C) Logični empirizem D) Meinongianizem
A) Rudolf Carnap B) G. E. Moore C) Kazimierz Twardowski D) David Lewis
A) Gottlob Frege B) Franz Brentano C) Wilfrid Sellars D) Alexius Meinong
A) Značilnost mentalnih pojavov, ki vključuje objekt v sebi. B) Etično načelo. C) Obstoj fizičnega pojava. D) Matematični dokaz.
A) Fizični pojavi B) Logične konstrukcije C) Resnični, neobstojni objekti D) Empirične opazovalnice
A) Namernost (intencionalnost) B) Fizična prisotnost C) Empirični dokazi D) Logična doslednost
A) Analitična filozofija poudarja etiko, medtem ko kontinentalna filozofija poudarja logiko. B) Analitična filozofija se ukvarja z estetiko, medtem ko se kontinentalna filozofija ukvarja z matematiko. C) Analitična filozofija se osredotoča na metafiziko, medtem ko se kontinentalna filozofija osredotoča na znanost. D) Analitična filozofija se osredotoča na tehnično analizo, medtem ko je kontinentalna filozofija bolj literarna.
A) Logizem B) Empirizem C) Racionalizem D) Fenomenologija
A) Osnovni zakoni aritmetike B) Filozofija aritmetike C) Temelji aritmetike D) Begriffsschrift (Konceptualni zapis)
A) Logičnost B) Empirizem C) Psihologizem D) Racionalizem
A) Georg Cantor B) Richard Dedekind C) Giuseppe Peano D) Gottlob Frege
A) Dve različni zvezdi. B) Dva različna nebesna telesa. C) Jutarnja zvezda in večerna zvezda. D) Planet Venera.
A) F. H. Bradley B) Richard Whately C) William Hamilton D) George Boole
A) F. H. Bradley, T. H. Green B) Hugh MacColl, Charles Sanders Peirce C) Bertrand Russell, G. E. Moore D) Richard Whately, George Boole
A) Logični atomizem B) Britanski idealizem C) Empirizem D) Pragmatizem
A) G. E. Moore B) F. H. Bradley C) Bertrand Russell D) T. H. Green
A) Pragmatizem. B) Hegelianizem, ker je bil nejasen. C) Logični atomizem. D) Empirizem.
A) Neohegeljanstvo B) Notranje relacije C) Logični holizem D) Realizem, ki temelji na zdravemu razumu
A) 1903 B) 1901 C) 1910 D) 1905
A) Skrivne določene opise B) Abstraktni pojmi C) Univerzalni pojmi D) Kazalnice, kot sta "to" ali "tisto"
A) Paradoks lažnivca B) Zenonove paradokse C) Descartesov zli duh D) Drugi Fregejev paradoks
A) Nejasnost obsega B) Nejasnost kvantifikatorjev C) Teorija identitete D) Predikatna logika
A) Ludwig Wittgenstein B) Gottlob Frege C) Alfred North Whitehead D) John Stuart Mill
A) Logični atomizem B) Metafizika procesa C) Filozofija idealnega jezika D) Teorija tipov
A) Process and Reality B) Tractatus C) Logični atomizem D) Principia Mathematica
A) Metoda tablic resničnosti. B) Procesna metafizika. C) Predikatna logika. D) Teorija tipov.
A) Izražajo celotnost dejanskih stanj. B) Vse njegove trditve so na koncu brez smisla. C) Rešujejo vsa filozofska vprašanja. D) Ponujajo celovit sistem logičnega atomizma.
A) Delo 'Principia Mathematica'. B) Delo 'Tractatus Logico-Philosophicus'. C) Teorija 'Logičnega atomizma'. D) Delo 'Process and Reality'.
A) Moritz Schlick B) Otto Neurath C) Hans Reichenbach D) Rudolf Carnap
A) Moritz Schlick B) Friedrich Waismann C) Hans Reichenbach D) Rudolf Carnap
A) Semantična vzpon B) Epistemološki vzpon C) Logični vzpon D) Metafizični vzpon
A) Analysis B) Mind C) Philosophical Review D) Erkenntnis
A) Postal je profesor na Univerzi v Oxfordu. B) Pobegnil je v Združene države Amerike. C) Bil je ubit od svojega nekdanjega študenta, Hansa Nelböcka. D) Objavil je pomembno delo o logičnem pozitivizmu.
A) Filozofske raziskave B) Modra knjiga C) Nekaj opomb o logični obliki D) Tractatus Logico-Philosophicus
A) Rush Rhees B) Piero Sraffa C) Frank Ramsey D) John Wisdom
A) Miselni eksperiment z hroščem v škatli. B) Linguisticna lestev. C) Ambivalentna slika race in zmaja. D) Problem izključevanja barv.
A) John Wisdom B) Ludwig Wittgenstein C) Piero Sraffa D) Frank Ramsey
A) Kartezijski dualizem B) Avstrijski realizem C) Teorije senzornih podatkov D) Russellova teorija opisov
A) Austinova teorija govornih dejanj B) Strawsonova predpostavka obstoja C) Napaka Descartesa D) Hägerstrmov idealizem
A) Kartezijski dualizem B) Avstrijski realizem C) Teorije zaznavnih podatkov D) Russellova teorija opisov
A) David Lewis B) John Anderson C) Samuel Alexander D) J.N. Findlay
A) J.N. Findlay B) John Anderson C) Karl Popper D) David Lewis
A) John Anderson B) J.N. Findlay C) David Lewis D) Karl Popper
A) Eino Kaila B) Axel Hägerström C) Ernst Mally D) Georg Henrik von Wright
A) Axel Hägerström B) Ernst Mally C) Eino Kaila D) Georg Henrik von Wright
A) Jin Yuelin B) Zhang Shenfu C) Liang Qichao D) Tscha Hung
A) 70. leta B) 1920 C) 1945 D) 1956
A) Tscha Hung B) Hong Qian C) Liang Qichao D) Zhang Shenfu
A) Kulturna revolucija B) Ekonomske reforme iz 70. let C) Politični pritiski komunistične stranke D) Druga svetovna vojna
A) Prva faza B) Druga faza C) Četrta faza D) Tretja faza
A) Logični pozitivizem B) Pragmatizem C) Empirizem D) Metafizično razmišljanje
A) Kant B) W. V. O. Quine C) Carnap D) Sellars
A) Wittgenstein B) Russell C) Sellars D) Carnap
A) Bertrand Russell. B) Saul Kripke. C) Willard Van Orman Quine. D) Ludwig Wittgenstein.
A) Logika kvantifikatorjev. B) Deontična logika. C) Modalna logika. D) Predikatna logika.
A) Ruth Barcan Marcus. B) Willard Van Orman Quine. C) Saul Kripke. D) Carnap.
A) Sintetične konstrukcije. B) Analitični pojmi. C) Fleksibilni opisi. D) Rigidni označevalci.
A) Semantiko. B) Sintakso. C) Algoritem. D) Sistem dokazovanja.
A) Nelson Goodman B) Peter Van Inwagen C) David Lewis D) Stanisław Leśniewski
A) Bernard Williams B) David Lewis C) Derek Parfit D) John Locke
A) 'Nosilec resnice' B) Ontološka zaveza C) Teorija redundance D) Teorija semantike
A) Logika časovne relacije B) Paradoks lažnivca C) Načelo zadostnega razloga D) Argument o posledicah
A) Determinizem B) Libertarianizem C) Perdurantizem D) Inkompatibilizem
A) John McTaggart B) Charlie Broad C) David Lewis D) Arthur Prior
A) Graham Priest B) JC Beall C) Edmund Gettier D) Jan Łukasiewicz
A) Michael Huemer B) Roderick Chisholm C) Quine D) Alvin Goldman
A) Koherentizem B) Fenomenalni konzervatizem C) Kausalna teorija znanja D) Epiistemologija vrednot
A) Quine B) Roderick Chisholm C) Alvin Goldman D) Ernest Sosa
A) Ernest Sosa B) Alvin Goldman C) Roderick Chisholm D) Quine
A) Logični pluralizem B) Utemeljena resnična prepričanja C) Znanje o znanju D) Načelo zadostnega razloga
A) Poudarek na metodoloških merilih. B) Odgovarjanje na vprašanje 'kaj vemo?' preden odgovorimo na vprašanje 'kako vemo to?' C) Uporaba načel zaprtosti pri razmišljanju o znanju. D) Odvzem vseh dvomov o obstoju znanja.
A) Chisholm B) Wittgenstein C) Nelson Goodman D) G. E. Moore
A) G. E. Moore B) Robert Nozick C) Wittgenstein D) Fred Dretske
A) Odvzemanje vseh trditev o znanju. B) Uporaba indukcije pri filozofskih problemih. C) Odgovarjanje na vprašanje 'Kako vemo?' preden odgovorimo na vprašanje 'Kaj vemo?' D) Osredotočenost na posamezne primere znanja.
A) G. E. Moore B) Philippa Foot C) Elizabeth Anscombe D) R. M. Hare
A) Univerzalni preskriptivizem B) Teorija napake C) Ekspresivizem D) Emotivizem
A) Robert Nozick B) Thomas Nagel C) John Rawls D) Henry Sidgwick
A) 'Deontološka oživitev' B) 'Aretaični preobrat' C) 'Emotivistična sprememba' D) 'Konsekvencialistična ponovna vzpostavitev'
A) Odprta družba in njeni sovražniki (The Open Society and its Enemies, 1945) B) Teorija pravičnosti (A Theory of Justice, 1971) C) Osnovna pravica živali (Animal Liberation, 1975) D) Anarhija, država in utopija (Anarchy, State, and Utopia, 1974)
A) 'Pozitivna svoboda' B) 'Distributivna pravičnost' C) 'Proletarska nesloboda' D) 'Negativna svoboda'
A) Živalske pravice B) Zgodovinski materializem C) Liberalizem prostega trga D) Pravni pozitivizem
A) Liberalni libertinizem B) Pravni pozitivizem C) Liberalna egalitarna distributivna pravičnost D) Marxov zgodovinski materializem
A) Liberalni egalitarizem B) Pravni pozitivizem C) Filozofija običajnega jezika D) Analitični marksizem
A) Absence prisile B) Omejenost svobode pri proletariatu C) Distributivna pravičnost D) Samokontrola
A) G. A. Cohen B) John Rawls C) Matthew Kramer D) Karl Popper |