A) John Dewey B) Søren Kierkegaard C) David Chalmers D) Ludwig Wittgenstein
A) Friedrich Nietzsche B) Jacques Derrida C) Jean-Paul Sartre D) Gottlob Frege
A) Nihilizem B) Duhovnost nove dobe C) Logični pozitivizem D) Strukturalizem
A) Edmund Gettier B) Henri Bergson C) Friedrich Hayek D) David Hume
A) Michel de Montaigne B) Simone Weil C) Karl Marx D) Bertrand Russell
A) Nemščina B) Angleščina C) Latinščina D) Francoski
A) Michel Foucault B) Martin Heidegger C) Simone de Beauvoir D) Ludwig Wittgenstein
A) Združeno kraljestvo B) Grčija C) Francija D) Nemčija
A) Kontinentalna filozofija B) Analitična filozofija C) Fenomenologija D) Egzistencializem
A) Metafizika in ontologija B) Jezik in pomen C) Etika in moralnost D) Estetika in umetnost
A) Ludwig Wittgenstein B) Franz Brentano C) Gottlob Frege D) Bertrand Russell
A) Etična presoja. B) Lastnosti fizičnega pojava. C) Intenzivnost mentalnega stanja. D) Usmerjenost ali 'o čem' določenega mentalnega stanja.
A) Šola Brentana, vključno z Husserlom in Meinongom B) Hegelianizem C) Egzistencializem D) Logični pozitivizem
A) W. V. O. Quine B) Wilfrid Sellars C) Alexius Meinong D) Saul Kripke
A) Meinongianizem B) Kontinentalni idealizem C) Logični empirizem D) Analitični realizem
A) Rudolf Carnap B) David Lewis C) Kazimierz Twardowski D) G. E. Moore
A) Alexius Meinong B) Gottlob Frege C) Franz Brentano D) Wilfrid Sellars
A) Obstoj fizičnega pojava. B) Značilnost mentalnih pojavov, ki vključuje objekt v sebi. C) Matematični dokaz. D) Etično načelo.
A) Logične konstrukcije B) Fizični pojavi C) Resnični, neobstojni objekti D) Empirične opazovalnice
A) Fizična prisotnost B) Namernost (intencionalnost) C) Logična doslednost D) Empirični dokazi
A) Analitična filozofija se ukvarja z estetiko, medtem ko se kontinentalna filozofija ukvarja z matematiko. B) Analitična filozofija se osredotoča na tehnično analizo, medtem ko je kontinentalna filozofija bolj literarna. C) Analitična filozofija se osredotoča na metafiziko, medtem ko se kontinentalna filozofija osredotoča na znanost. D) Analitična filozofija poudarja etiko, medtem ko kontinentalna filozofija poudarja logiko.
A) Empirizem B) Fenomenologija C) Logizem D) Racionalizem
A) Begriffsschrift (Konceptualni zapis) B) Filozofija aritmetike C) Temelji aritmetike D) Osnovni zakoni aritmetike
A) Logičnost B) Psihologizem C) Racionalizem D) Empirizem
A) Georg Cantor B) Richard Dedekind C) Giuseppe Peano D) Gottlob Frege
A) Dve različni zvezdi. B) Dva različna nebesna telesa. C) Jutarnja zvezda in večerna zvezda. D) Planet Venera.
A) Richard Whately B) F. H. Bradley C) William Hamilton D) George Boole
A) Richard Whately, George Boole B) Bertrand Russell, G. E. Moore C) F. H. Bradley, T. H. Green D) Hugh MacColl, Charles Sanders Peirce
A) Logični atomizem B) Britanski idealizem C) Pragmatizem D) Empirizem
A) Bertrand Russell B) T. H. Green C) F. H. Bradley D) G. E. Moore
A) Hegelianizem, ker je bil nejasen. B) Pragmatizem. C) Empirizem. D) Logični atomizem.
A) Realizem, ki temelji na zdravemu razumu B) Notranje relacije C) Logični holizem D) Neohegeljanstvo
A) 1905 B) 1910 C) 1903 D) 1901
A) Abstraktni pojmi B) Skrivne določene opise C) Univerzalni pojmi D) Kazalnice, kot sta "to" ali "tisto"
A) Zenonove paradokse B) Descartesov zli duh C) Paradoks lažnivca D) Drugi Fregejev paradoks
A) Nejasnost kvantifikatorjev B) Predikatna logika C) Nejasnost obsega D) Teorija identitete
A) Ludwig Wittgenstein B) Alfred North Whitehead C) John Stuart Mill D) Gottlob Frege
A) Metafizika procesa B) Logični atomizem C) Filozofija idealnega jezika D) Teorija tipov
A) Principia Mathematica B) Tractatus C) Logični atomizem D) Process and Reality
A) Predikatna logika. B) Procesna metafizika. C) Metoda tablic resničnosti. D) Teorija tipov.
A) Rešujejo vsa filozofska vprašanja. B) Izražajo celotnost dejanskih stanj. C) Ponujajo celovit sistem logičnega atomizma. D) Vse njegove trditve so na koncu brez smisla.
A) Teorija 'Logičnega atomizma'. B) Delo 'Process and Reality'. C) Delo 'Principia Mathematica'. D) Delo 'Tractatus Logico-Philosophicus'.
A) Moritz Schlick B) Otto Neurath C) Hans Reichenbach D) Rudolf Carnap
A) Friedrich Waismann B) Moritz Schlick C) Rudolf Carnap D) Hans Reichenbach
A) Semantična vzpon B) Metafizični vzpon C) Logični vzpon D) Epistemološki vzpon
A) Erkenntnis B) Philosophical Review C) Analysis D) Mind
A) Pobegnil je v Združene države Amerike. B) Postal je profesor na Univerzi v Oxfordu. C) Bil je ubit od svojega nekdanjega študenta, Hansa Nelböcka. D) Objavil je pomembno delo o logičnem pozitivizmu.
A) Tractatus Logico-Philosophicus B) Filozofske raziskave C) Nekaj opomb o logični obliki D) Modra knjiga
A) Frank Ramsey B) Rush Rhees C) Piero Sraffa D) John Wisdom
A) Linguisticna lestev. B) Ambivalentna slika race in zmaja. C) Miselni eksperiment z hroščem v škatli. D) Problem izključevanja barv.
A) John Wisdom B) Frank Ramsey C) Ludwig Wittgenstein D) Piero Sraffa
A) Teorije senzornih podatkov B) Kartezijski dualizem C) Avstrijski realizem D) Russellova teorija opisov
A) Austinova teorija govornih dejanj B) Hägerstrmov idealizem C) Strawsonova predpostavka obstoja D) Napaka Descartesa
A) Kartezijski dualizem B) Teorije zaznavnih podatkov C) Russellova teorija opisov D) Avstrijski realizem
A) David Lewis B) Samuel Alexander C) J.N. Findlay D) John Anderson
A) David Lewis B) Karl Popper C) J.N. Findlay D) John Anderson
A) Karl Popper B) J.N. Findlay C) John Anderson D) David Lewis
A) Axel Hägerström B) Eino Kaila C) Georg Henrik von Wright D) Ernst Mally
A) Ernst Mally B) Eino Kaila C) Axel Hägerström D) Georg Henrik von Wright
A) Jin Yuelin B) Liang Qichao C) Zhang Shenfu D) Tscha Hung
A) 70. leta B) 1920 C) 1956 D) 1945
A) Zhang Shenfu B) Tscha Hung C) Hong Qian D) Liang Qichao
A) Druga svetovna vojna B) Kulturna revolucija C) Ekonomske reforme iz 70. let D) Politični pritiski komunistične stranke
A) Druga faza B) Tretja faza C) Četrta faza D) Prva faza
A) Logični pozitivizem B) Empirizem C) Metafizično razmišljanje D) Pragmatizem
A) Carnap B) W. V. O. Quine C) Kant D) Sellars
A) Carnap B) Wittgenstein C) Russell D) Sellars
A) Ludwig Wittgenstein. B) Saul Kripke. C) Bertrand Russell. D) Willard Van Orman Quine.
A) Deontična logika. B) Modalna logika. C) Logika kvantifikatorjev. D) Predikatna logika.
A) Saul Kripke. B) Ruth Barcan Marcus. C) Carnap. D) Willard Van Orman Quine.
A) Rigidni označevalci. B) Fleksibilni opisi. C) Analitični pojmi. D) Sintetične konstrukcije.
A) Algoritem. B) Semantiko. C) Sistem dokazovanja. D) Sintakso.
A) Stanisław Leśniewski B) David Lewis C) Nelson Goodman D) Peter Van Inwagen
A) David Lewis B) John Locke C) Bernard Williams D) Derek Parfit
A) Teorija semantike B) 'Nosilec resnice' C) Ontološka zaveza D) Teorija redundance
A) Logika časovne relacije B) Argument o posledicah C) Načelo zadostnega razloga D) Paradoks lažnivca
A) Libertarianizem B) Inkompatibilizem C) Determinizem D) Perdurantizem
A) David Lewis B) John McTaggart C) Charlie Broad D) Arthur Prior
A) Graham Priest B) Jan Łukasiewicz C) JC Beall D) Edmund Gettier
A) Michael Huemer B) Quine C) Roderick Chisholm D) Alvin Goldman
A) Koherentizem B) Fenomenalni konzervatizem C) Kausalna teorija znanja D) Epiistemologija vrednot
A) Alvin Goldman B) Quine C) Roderick Chisholm D) Ernest Sosa
A) Alvin Goldman B) Ernest Sosa C) Roderick Chisholm D) Quine
A) Znanje o znanju B) Utemeljena resnična prepričanja C) Načelo zadostnega razloga D) Logični pluralizem
A) Poudarek na metodoloških merilih. B) Odgovarjanje na vprašanje 'kaj vemo?' preden odgovorimo na vprašanje 'kako vemo to?' C) Uporaba načel zaprtosti pri razmišljanju o znanju. D) Odvzem vseh dvomov o obstoju znanja.
A) G. E. Moore B) Wittgenstein C) Nelson Goodman D) Chisholm
A) Fred Dretske B) Wittgenstein C) Robert Nozick D) G. E. Moore
A) Osredotočenost na posamezne primere znanja. B) Uporaba indukcije pri filozofskih problemih. C) Odgovarjanje na vprašanje 'Kako vemo?' preden odgovorimo na vprašanje 'Kaj vemo?' D) Odvzemanje vseh trditev o znanju.
A) Philippa Foot B) R. M. Hare C) Elizabeth Anscombe D) G. E. Moore
A) Emotivizem B) Teorija napake C) Ekspresivizem D) Univerzalni preskriptivizem
A) Thomas Nagel B) Robert Nozick C) Henry Sidgwick D) John Rawls
A) 'Emotivistična sprememba' B) 'Konsekvencialistična ponovna vzpostavitev' C) 'Aretaični preobrat' D) 'Deontološka oživitev'
A) Anarhija, država in utopija (Anarchy, State, and Utopia, 1974) B) Teorija pravičnosti (A Theory of Justice, 1971) C) Odprta družba in njeni sovražniki (The Open Society and its Enemies, 1945) D) Osnovna pravica živali (Animal Liberation, 1975)
A) 'Proletarska nesloboda' B) 'Distributivna pravičnost' C) 'Negativna svoboda' D) 'Pozitivna svoboda'
A) Zgodovinski materializem B) Živalske pravice C) Pravni pozitivizem D) Liberalizem prostega trga
A) Liberalna egalitarna distributivna pravičnost B) Liberalni libertinizem C) Marxov zgodovinski materializem D) Pravni pozitivizem
A) Analitični marksizem B) Liberalni egalitarizem C) Filozofija običajnega jezika D) Pravni pozitivizem
A) Samokontrola B) Omejenost svobode pri proletariatu C) Distributivna pravičnost D) Absence prisile
A) Karl Popper B) John Rawls C) Matthew Kramer D) G. A. Cohen |