A) Študija telesnega gibanja v družbenem okolju. B) Raziskovanje vedenja rastlin in živali. C) Raziskovanje interakcije in vedenja posameznikov v družbenih skupinah. D) Študij ekonomskih sistemov v družbi.
A) Ideja, da ljudje raje opazujejo družbene dogodke, kot da bi v njih sodelovali. B) Načelo, da so očividci bolj pripravljeni posredovati v nujnih primerih. C) Pojav, pri katerem je manj verjetno, da bodo posamezniki pomagali v nujnih primerih, če so prisotni drugi. D) Teorija, da je za družbene interakcije vedno potrebnih več udeležencev.
A) Pomembno je le v poklicnem okolju. B) Je bistvenega pomena za izmenjavo idej in vzpostavljanje odnosov. C) Namenjen je predvsem zabavi. D) Ne vpliva na družbeno vedenje.
A) Koncept neupoštevanja družbenih vrednot. B) Nagnjenost k prilagajanju stališč, prepričanj in vedenja stališčem, prepričanjem in vedenju skupine. C) Ideja, da v skupini vedno prevlada individualno mnenje. D) Kršenje družbenih norm, da bi izstopali.
A) Finančno premoženje posameznika v družbenem kontekstu. B) Fizične strukture v skupnosti. C) Politična moč družbene skupine. D) Mreže odnosov med ljudmi, ki omogočajo sodelovanje in socialno kohezijo.
A) Družbena razslojenost B) Družbena distanciranost C) Socializacija D) Socialno podjetništvo
A) Vrednosti B) Kulture C) Prepričanja D) Norme
A) Odsotnost družbenih hierarhij. B) Pravična delitev bogastva v skupnosti. C) Neenaka porazdelitev virov ali priložnosti v družbi. D) Ravnovesje moči med družbenimi skupinami.
A) Sočutje B) Razmislek C) Empatija D) Sočutje
A) Epidemiologija B) Geriatrija C) Gerontologija D) Pedagogika
A) Poslušnost B) Skladnost C) Odpornost D) Skladnost
A) Teorija skladnosti B) Homofilija C) Heterofilija D) Teorija raznolikosti
A) Skupinsko razmišljanje. B) Konflikt v skupini. C) Samostojno sklepanje. D) Individualno razmišljanje.
A) Splet družbenih odnosov, ki jih vzdržujejo posamezniki. B) Fizična infrastruktura družbe. C) Politična zavezništva v skupnosti. D) Ekonomski viri družbene skupine.
A) Prepričanje, da posamezniki nimajo nobene vloge pri oblikovanju družbe. B) Teorija, da se družbena realnost ustvarja z interakcijami in zaznavami. C) Koncept, da so družbene strukture fiksne in nespremenljive. D) Praksa ločevanja družbenih skupin.
A) Kulturni relativizem B) Stereotipizacija C) Predsodki D) Etnocentrizem
A) Asimilacija B) Globalizacija C) Akulturacija D) Diverzifikacija
A) Induktivno sklepanje. B) Deindividuacija. C) Objektivna introspekcija. D) Subjektivna potrditev.
A) Emile Durkheim B) Karl Marx C) Georg Simmel D) Max Weber
A) Postopek vključevanja članov skupnosti v odločanje in reševanje problemov. B) vsiljevanje odločitev skupnosti brez posvetovanja. C) Praksa individualnega odločanja v skupnosti. D) Izključevanje glasov skupnosti v družbenih zadevah.
A) pristranskost, ki služi sama sebi B) Temeljna napaka pri pripisovanju C) Kognitivna disonanca D) Potrditvena pristranskost
A) Izolacija od družbenih stikov. B) Prepričanje, da vedno prevlada mnenje posameznika. C) Proces, s katerim posamezniki in skupine vplivajo na misli, čustva in vedenje drugih. D) Neupoštevanje družbenih norm.
A) Kulturne norme B) Vloge spolov C) Družabne skripte D) Spolna usmerjenost
A) Temeljna napaka pri pripisovanju B) pristranskost, ki služi sama sebi C) Potrditvena pristranskost D) Kognitivna disonanca
A) Družina B) Športna ekipa C) Podjetje D) Politična stranka
A) Heteroseksizem B) Seksizem C) Rasizem D) Ageizem |