A) Raziskovanje interakcije in vedenja posameznikov v družbenih skupinah. B) Študij ekonomskih sistemov v družbi. C) Študija telesnega gibanja v družbenem okolju. D) Raziskovanje vedenja rastlin in živali.
A) Teorija, da je za družbene interakcije vedno potrebnih več udeležencev. B) Načelo, da so očividci bolj pripravljeni posredovati v nujnih primerih. C) Pojav, pri katerem je manj verjetno, da bodo posamezniki pomagali v nujnih primerih, če so prisotni drugi. D) Ideja, da ljudje raje opazujejo družbene dogodke, kot da bi v njih sodelovali.
A) Pomembno je le v poklicnem okolju. B) Je bistvenega pomena za izmenjavo idej in vzpostavljanje odnosov. C) Ne vpliva na družbeno vedenje. D) Namenjen je predvsem zabavi.
A) Ideja, da v skupini vedno prevlada individualno mnenje. B) Koncept neupoštevanja družbenih vrednot. C) Kršenje družbenih norm, da bi izstopali. D) Nagnjenost k prilagajanju stališč, prepričanj in vedenja stališčem, prepričanjem in vedenju skupine.
A) Finančno premoženje posameznika v družbenem kontekstu. B) Mreže odnosov med ljudmi, ki omogočajo sodelovanje in socialno kohezijo. C) Fizične strukture v skupnosti. D) Politična moč družbene skupine.
A) Družbena razslojenost B) Družbena distanciranost C) Socialno podjetništvo D) Socializacija
A) Kulture B) Norme C) Prepričanja D) Vrednosti
A) Ravnovesje moči med družbenimi skupinami. B) Odsotnost družbenih hierarhij. C) Neenaka porazdelitev virov ali priložnosti v družbi. D) Pravična delitev bogastva v skupnosti.
A) Razmislek B) Sočutje C) Empatija D) Sočutje
A) Geriatrija B) Gerontologija C) Pedagogika D) Epidemiologija
A) Georg Simmel B) Karl Marx C) Max Weber D) Emile Durkheim
A) Asimilacija B) Globalizacija C) Diverzifikacija D) Akulturacija
A) Poslušnost B) Odpornost C) Skladnost D) Skladnost
A) Objektivna introspekcija. B) Deindividuacija. C) Subjektivna potrditev. D) Induktivno sklepanje.
A) Potrditvena pristranskost B) pristranskost, ki služi sama sebi C) Temeljna napaka pri pripisovanju D) Kognitivna disonanca
A) Potrditvena pristranskost B) pristranskost, ki služi sama sebi C) Temeljna napaka pri pripisovanju D) Kognitivna disonanca
A) Ageizem B) Seksizem C) Rasizem D) Heteroseksizem
A) Neupoštevanje družbenih norm. B) Prepričanje, da vedno prevlada mnenje posameznika. C) Proces, s katerim posamezniki in skupine vplivajo na misli, čustva in vedenje drugih. D) Izolacija od družbenih stikov.
A) Družina B) Podjetje C) Politična stranka D) Športna ekipa
A) Teorija, da se družbena realnost ustvarja z interakcijami in zaznavami. B) Koncept, da so družbene strukture fiksne in nespremenljive. C) Prepričanje, da posamezniki nimajo nobene vloge pri oblikovanju družbe. D) Praksa ločevanja družbenih skupin.
A) Etnocentrizem B) Stereotipizacija C) Predsodki D) Kulturni relativizem
A) Vloge spolov B) Kulturne norme C) Spolna usmerjenost D) Družabne skripte
A) Teorija raznolikosti B) Teorija skladnosti C) Heterofilija D) Homofilija
A) Praksa individualnega odločanja v skupnosti. B) Postopek vključevanja članov skupnosti v odločanje in reševanje problemov. C) Izključevanje glasov skupnosti v družbenih zadevah. D) vsiljevanje odločitev skupnosti brez posvetovanja.
A) Ekonomski viri družbene skupine. B) Splet družbenih odnosov, ki jih vzdržujejo posamezniki. C) Fizična infrastruktura družbe. D) Politična zavezništva v skupnosti.
A) Skupinsko razmišljanje. B) Individualno razmišljanje. C) Samostojno sklepanje. D) Konflikt v skupini. |