A) Študij ekonomskih sistemov v družbi. B) Študija telesnega gibanja v družbenem okolju. C) Raziskovanje interakcije in vedenja posameznikov v družbenih skupinah. D) Raziskovanje vedenja rastlin in živali.
A) Načelo, da so očividci bolj pripravljeni posredovati v nujnih primerih. B) Ideja, da ljudje raje opazujejo družbene dogodke, kot da bi v njih sodelovali. C) Pojav, pri katerem je manj verjetno, da bodo posamezniki pomagali v nujnih primerih, če so prisotni drugi. D) Teorija, da je za družbene interakcije vedno potrebnih več udeležencev.
A) Je bistvenega pomena za izmenjavo idej in vzpostavljanje odnosov. B) Ne vpliva na družbeno vedenje. C) Namenjen je predvsem zabavi. D) Pomembno je le v poklicnem okolju.
A) Koncept neupoštevanja družbenih vrednot. B) Ideja, da v skupini vedno prevlada individualno mnenje. C) Kršenje družbenih norm, da bi izstopali. D) Nagnjenost k prilagajanju stališč, prepričanj in vedenja stališčem, prepričanjem in vedenju skupine.
A) Politična moč družbene skupine. B) Fizične strukture v skupnosti. C) Mreže odnosov med ljudmi, ki omogočajo sodelovanje in socialno kohezijo. D) Finančno premoženje posameznika v družbenem kontekstu.
A) Družbena distanciranost B) Socialno podjetništvo C) Socializacija D) Družbena razslojenost
A) Norme B) Kulture C) Vrednosti D) Prepričanja
A) Neenaka porazdelitev virov ali priložnosti v družbi. B) Ravnovesje moči med družbenimi skupinami. C) Odsotnost družbenih hierarhij. D) Pravična delitev bogastva v skupnosti.
A) Razmislek B) Sočutje C) Sočutje D) Empatija
A) Pedagogika B) Gerontologija C) Geriatrija D) Epidemiologija
A) Skladnost B) Odpornost C) Poslušnost D) Skladnost
A) Teorija raznolikosti B) Homofilija C) Heterofilija D) Teorija skladnosti
A) Samostojno sklepanje. B) Individualno razmišljanje. C) Skupinsko razmišljanje. D) Konflikt v skupini.
A) Ekonomski viri družbene skupine. B) Splet družbenih odnosov, ki jih vzdržujejo posamezniki. C) Politična zavezništva v skupnosti. D) Fizična infrastruktura družbe.
A) Praksa ločevanja družbenih skupin. B) Prepričanje, da posamezniki nimajo nobene vloge pri oblikovanju družbe. C) Koncept, da so družbene strukture fiksne in nespremenljive. D) Teorija, da se družbena realnost ustvarja z interakcijami in zaznavami.
A) Kulturni relativizem B) Etnocentrizem C) Predsodki D) Stereotipizacija
A) Diverzifikacija B) Asimilacija C) Akulturacija D) Globalizacija
A) Subjektivna potrditev. B) Induktivno sklepanje. C) Deindividuacija. D) Objektivna introspekcija.
A) Emile Durkheim B) Karl Marx C) Max Weber D) Georg Simmel
A) vsiljevanje odločitev skupnosti brez posvetovanja. B) Izključevanje glasov skupnosti v družbenih zadevah. C) Praksa individualnega odločanja v skupnosti. D) Postopek vključevanja članov skupnosti v odločanje in reševanje problemov.
A) pristranskost, ki služi sama sebi B) Kognitivna disonanca C) Potrditvena pristranskost D) Temeljna napaka pri pripisovanju
A) Izolacija od družbenih stikov. B) Neupoštevanje družbenih norm. C) Proces, s katerim posamezniki in skupine vplivajo na misli, čustva in vedenje drugih. D) Prepričanje, da vedno prevlada mnenje posameznika.
A) Družabne skripte B) Kulturne norme C) Vloge spolov D) Spolna usmerjenost
A) Potrditvena pristranskost B) Kognitivna disonanca C) pristranskost, ki služi sama sebi D) Temeljna napaka pri pripisovanju
A) Športna ekipa B) Družina C) Politična stranka D) Podjetje
A) Heteroseksizem B) Seksizem C) Rasizem D) Ageizem |