A) Raziskovanje interakcije in vedenja posameznikov v družbenih skupinah. B) Študij ekonomskih sistemov v družbi. C) Študija telesnega gibanja v družbenem okolju. D) Raziskovanje vedenja rastlin in živali.
A) Načelo, da so očividci bolj pripravljeni posredovati v nujnih primerih. B) Ideja, da ljudje raje opazujejo družbene dogodke, kot da bi v njih sodelovali. C) Pojav, pri katerem je manj verjetno, da bodo posamezniki pomagali v nujnih primerih, če so prisotni drugi. D) Teorija, da je za družbene interakcije vedno potrebnih več udeležencev.
A) Je bistvenega pomena za izmenjavo idej in vzpostavljanje odnosov. B) Ne vpliva na družbeno vedenje. C) Namenjen je predvsem zabavi. D) Pomembno je le v poklicnem okolju.
A) Ideja, da v skupini vedno prevlada individualno mnenje. B) Koncept neupoštevanja družbenih vrednot. C) Nagnjenost k prilagajanju stališč, prepričanj in vedenja stališčem, prepričanjem in vedenju skupine. D) Kršenje družbenih norm, da bi izstopali.
A) Fizične strukture v skupnosti. B) Politična moč družbene skupine. C) Finančno premoženje posameznika v družbenem kontekstu. D) Mreže odnosov med ljudmi, ki omogočajo sodelovanje in socialno kohezijo.
A) Družbena distanciranost B) Socialno podjetništvo C) Družbena razslojenost D) Socializacija
A) Prepričanja B) Vrednosti C) Kulture D) Norme
A) Ravnovesje moči med družbenimi skupinami. B) Neenaka porazdelitev virov ali priložnosti v družbi. C) Odsotnost družbenih hierarhij. D) Pravična delitev bogastva v skupnosti.
A) Sočutje B) Empatija C) Sočutje D) Razmislek
A) Epidemiologija B) Gerontologija C) Pedagogika D) Geriatrija
A) Skladnost B) Odpornost C) Poslušnost D) Skladnost
A) Heterofilija B) Teorija skladnosti C) Homofilija D) Teorija raznolikosti
A) Skupinsko razmišljanje. B) Samostojno sklepanje. C) Individualno razmišljanje. D) Konflikt v skupini.
A) Ekonomski viri družbene skupine. B) Politična zavezništva v skupnosti. C) Fizična infrastruktura družbe. D) Splet družbenih odnosov, ki jih vzdržujejo posamezniki.
A) Praksa ločevanja družbenih skupin. B) Prepričanje, da posamezniki nimajo nobene vloge pri oblikovanju družbe. C) Teorija, da se družbena realnost ustvarja z interakcijami in zaznavami. D) Koncept, da so družbene strukture fiksne in nespremenljive.
A) Predsodki B) Etnocentrizem C) Stereotipizacija D) Kulturni relativizem
A) Asimilacija B) Diverzifikacija C) Globalizacija D) Akulturacija
A) Objektivna introspekcija. B) Subjektivna potrditev. C) Deindividuacija. D) Induktivno sklepanje.
A) Max Weber B) Georg Simmel C) Emile Durkheim D) Karl Marx
A) vsiljevanje odločitev skupnosti brez posvetovanja. B) Praksa individualnega odločanja v skupnosti. C) Izključevanje glasov skupnosti v družbenih zadevah. D) Postopek vključevanja članov skupnosti v odločanje in reševanje problemov.
A) pristranskost, ki služi sama sebi B) Potrditvena pristranskost C) Temeljna napaka pri pripisovanju D) Kognitivna disonanca
A) Izolacija od družbenih stikov. B) Neupoštevanje družbenih norm. C) Prepričanje, da vedno prevlada mnenje posameznika. D) Proces, s katerim posamezniki in skupine vplivajo na misli, čustva in vedenje drugih.
A) Družabne skripte B) Spolna usmerjenost C) Vloge spolov D) Kulturne norme
A) Temeljna napaka pri pripisovanju B) Kognitivna disonanca C) Potrditvena pristranskost D) pristranskost, ki služi sama sebi
A) Družina B) Športna ekipa C) Podjetje D) Politična stranka
A) Heteroseksizem B) Seksizem C) Ageizem D) Rasizem |