A) Velika molekula, sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot. B) En sam atom C) Vrsta kovine D) Majhna anorganska molekula
A) Razgradnja polimerizacije B) Kondenzacijska polimerizacija C) Polimerizacija z odpiranjem obroča D) Adicijska polimerizacija
A) Temperatura, pri kateri polimer kristalizira B) Temperatura, pri kateri polimer razpade C) Temperatura, pri kateri polimer preide iz steklastega v gumijasto stanje D) Temperatura, pri kateri se polimer topi
A) Zmanjšanje gostote polimerov B) Za zmanjšanje dolžine polimerne verige C) Povečanje mehanske trdnosti in stabilnosti D) Za povečanje topnosti polimerov
A) Za zmanjšanje topnosti polimerov B) Za povečanje mehanske trdnosti in preprečevanje zdrsa polimernih verig C) Za sprožitev razgradnje polimerov D) Spodbujanje kristalizacije polimerov
A) polimer z eno samo ponavljajočo se enoto B) Polimer, sestavljen iz dveh ali več različnih monomerov. C) Posamezna molekula monomera D) polimer z visoko stopnjo kristaliničnosti
A) Steklasto stanje velja samo za amorfne polimere. B) Stekleno stanje spodbuja prožnost polimerov C) V steklastem stanju je polimer trd in krhek. D) Stekleno stanje ne vpliva na lastnosti polimerov
A) Za razgradnjo polimernih verig B) Zmanjšanje trajnosti polimerov C) Za zmanjšanje prožnosti polimerov D) za izboljšanje ali spreminjanje lastnosti polimerov
A) Za povečanje topnosti polimerov B) Za zaviranje prožnosti polimerne verige C) Spodbujanje nastajanja majhnih kristaliničnih območij v polimeru D) Za zvišanje temperature steklastega prehoda
A) Določanje kinetike razgradnje polimerov B) Za modeliranje konformacije polimerne verige C) razložiti termodinamiko polimernih raztopin in mešanic D) napovedovanje mehanskih lastnosti polimerov
A) Večja molekulska masa povzroča manjšo elastičnost B) Večja molekulska masa vodi do večje viskoznosti C) Povečana molekulska masa zmanjšuje viskoznost D) Molekulska masa ne vpliva na viskoznost
A) Pierre-Gilles de Gennes B) I. M. Lifshitz C) Doi in Edwards D) Flory
A) Idealni modeli verig B) Model omejene rotacije C) Realni modeli verig D) Model verige, ki se obnaša kot črv
A) Model omejene rotacije B) Model verige, ki se obnaša kot črv C) Veriga s prosto rotacijo D) Model rotacijskih izomerov
A) Boltzmannov faktor, ki temelji na potencialni energiji. B) Fiksni kotni položaji, ki so posledica kemične vezi. C) Položaji minimumov v potencialni energiji rotacije. D) Dolžina obstojnosti.
A) Model verige v obliki črvov. B) Model nelinijastne elastičnosti za omejeno raztegljivost. C) Model rotacijskih izomerov. D) Model verige s prostimi sklepi.
A) Termodinamika B) Statistična fizika C) Kemiija polimerov D) Fizika kondenzirane snovi
A) Usmerjeno gibanje. B) Brownovo gibanje. C) Preprosti naključni koraki. D) Naključni koraki, ki se izogibajo prekrivanju samega sebe.
A) Nobena od zgornjih možnosti B) Dobro topilo C) Topilo theta D) Slabo topilo
A) 3/5 B) 1/4 C) 1/2 D) 1/3
A) Znatno se razširi. B) Postane idealna veriga. C) Obnaša se kot trdna sfera. D) Ustvari fraktalni objekt.
A) Slabo topilo B) Nobena od zgornjih možnosti C) Topilo theta D) Dobro topilo
A) Brownovo gibanje. B) Usmerjena hoja. C) Preprosta naključna hoja. D) Naključna hoja, ki se izogiba samemu sebi.
A) Več kot 100 nm. B) Približno 50 nm. C) Manj kot 10 nm. D) Natančno 25 nm.
A) √N. B) N/b. C) 0. D) bN.
A) x_rms = b√N. B) x_rms = bN. C) x_rms = N/b. D) x_rms = √bN.
A) Enakomerna porazdelitev B) Eksponencialna porazdelitev C) Gaussova porazdelitev D) Binomska porazdelitev
A) ⟨ri ⋅ rj⟩ = 3b²δij B) ⟨ri ⋅ rj⟩ = b²δij C) ⟨ri ⋅ rj⟩ = Nδij D) ⟨ri ⋅ rj⟩ = R²
A) ⟨R ⋅ R⟩ = 3Nb² B) ⟨R ⋅ R⟩ = Nb C) ⟨R ⋅ R⟩ = N²b² D) ⟨R ⋅ R⟩ = b³
A) Ω(R) = R / P(R) B) Ω(R) = cR C) Ω(R) = P(R) / c D) Ω(R) = cP(R)
A) S(R) = kB * ln(Ω(R)) B) S(R) = kB * Ω(R) C) S(R) = ln(kB * Ω(R)) D) S(R) = Ω(R) / kB
A) ΔF = kBΔS(R) B) ΔF = TΔS(R) C) ΔF = -TΔS(R) D) ΔF = S(R) / T |