A) Velika molekula, sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot. B) En sam atom C) Majhna anorganska molekula D) Vrsta kovine
A) Polimerizacija z odpiranjem obroča B) Razgradnja polimerizacije C) Kondenzacijska polimerizacija D) Adicijska polimerizacija
A) Temperatura, pri kateri polimer kristalizira B) Temperatura, pri kateri polimer preide iz steklastega v gumijasto stanje C) Temperatura, pri kateri polimer razpade D) Temperatura, pri kateri se polimer topi
A) Za zmanjšanje dolžine polimerne verige B) Povečanje mehanske trdnosti in stabilnosti C) Zmanjšanje gostote polimerov D) Za povečanje topnosti polimerov
A) Za zmanjšanje topnosti polimerov B) Spodbujanje kristalizacije polimerov C) Za sprožitev razgradnje polimerov D) Za povečanje mehanske trdnosti in preprečevanje zdrsa polimernih verig
A) Posamezna molekula monomera B) polimer z eno samo ponavljajočo se enoto C) polimer z visoko stopnjo kristaliničnosti D) Polimer, sestavljen iz dveh ali več različnih monomerov.
A) Stekleno stanje spodbuja prožnost polimerov B) Steklasto stanje velja samo za amorfne polimere. C) Stekleno stanje ne vpliva na lastnosti polimerov D) V steklastem stanju je polimer trd in krhek.
A) Zmanjšanje trajnosti polimerov B) Za razgradnjo polimernih verig C) Za zmanjšanje prožnosti polimerov D) za izboljšanje ali spreminjanje lastnosti polimerov
A) Spodbujanje nastajanja majhnih kristaliničnih območij v polimeru B) Za zvišanje temperature steklastega prehoda C) Za povečanje topnosti polimerov D) Za zaviranje prožnosti polimerne verige
A) Določanje kinetike razgradnje polimerov B) napovedovanje mehanskih lastnosti polimerov C) razložiti termodinamiko polimernih raztopin in mešanic D) Za modeliranje konformacije polimerne verige
A) Molekulska masa ne vpliva na viskoznost B) Večja molekulska masa vodi do večje viskoznosti C) Večja molekulska masa povzroča manjšo elastičnost D) Povečana molekulska masa zmanjšuje viskoznost
A) Pierre-Gilles de Gennes B) I. M. Lifshitz C) Doi in Edwards D) Flory
A) Model verige, ki se obnaša kot črv B) Idealni modeli verig C) Realni modeli verig D) Model omejene rotacije
A) Model verige, ki se obnaša kot črv B) Model omejene rotacije C) Veriga s prosto rotacijo D) Model rotacijskih izomerov
A) Fiksni kotni položaji, ki so posledica kemične vezi. B) Položaji minimumov v potencialni energiji rotacije. C) Boltzmannov faktor, ki temelji na potencialni energiji. D) Dolžina obstojnosti.
A) Model nelinijastne elastičnosti za omejeno raztegljivost. B) Model verige v obliki črvov. C) Model rotacijskih izomerov. D) Model verige s prostimi sklepi.
A) Fizika kondenzirane snovi B) Termodinamika C) Kemiija polimerov D) Statistična fizika
A) Naključni koraki, ki se izogibajo prekrivanju samega sebe. B) Usmerjeno gibanje. C) Brownovo gibanje. D) Preprosti naključni koraki.
A) Slabo topilo B) Topilo theta C) Dobro topilo D) Nobena od zgornjih možnosti
A) 1/2 B) 3/5 C) 1/3 D) 1/4
A) Obnaša se kot trdna sfera. B) Postane idealna veriga. C) Znatno se razširi. D) Ustvari fraktalni objekt.
A) Dobro topilo B) Nobena od zgornjih možnosti C) Slabo topilo D) Topilo theta
A) Usmerjena hoja. B) Preprosta naključna hoja. C) Naključna hoja, ki se izogiba samemu sebi. D) Brownovo gibanje.
A) Približno 50 nm. B) Več kot 100 nm. C) Natančno 25 nm. D) Manj kot 10 nm.
A) 0. B) √N. C) bN. D) N/b.
A) x_rms = bN. B) x_rms = b√N. C) x_rms = √bN. D) x_rms = N/b.
A) Eksponencialna porazdelitev B) Binomska porazdelitev C) Gaussova porazdelitev D) Enakomerna porazdelitev
A) ⟨ri ⋅ rj⟩ = R² B) ⟨ri ⋅ rj⟩ = 3b²δij C) ⟨ri ⋅ rj⟩ = b²δij D) ⟨ri ⋅ rj⟩ = Nδij
A) ⟨R ⋅ R⟩ = Nb B) ⟨R ⋅ R⟩ = b³ C) ⟨R ⋅ R⟩ = 3Nb² D) ⟨R ⋅ R⟩ = N²b²
A) Ω(R) = P(R) / c B) Ω(R) = R / P(R) C) Ω(R) = cP(R) D) Ω(R) = cR
A) S(R) = Ω(R) / kB B) S(R) = ln(kB * Ω(R)) C) S(R) = kB * ln(Ω(R)) D) S(R) = kB * Ω(R)
A) ΔF = S(R) / T B) ΔF = TΔS(R) C) ΔF = kBΔS(R) D) ΔF = -TΔS(R) |