A) Vrsta kovine B) Velika molekula, sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot. C) Majhna anorganska molekula D) En sam atom
A) Polimerizacija z odpiranjem obroča B) Kondenzacijska polimerizacija C) Adicijska polimerizacija D) Razgradnja polimerizacije
A) Temperatura, pri kateri polimer preide iz steklastega v gumijasto stanje B) Temperatura, pri kateri polimer razpade C) Temperatura, pri kateri polimer kristalizira D) Temperatura, pri kateri se polimer topi
A) Za povečanje topnosti polimerov B) Zmanjšanje gostote polimerov C) Za zmanjšanje dolžine polimerne verige D) Povečanje mehanske trdnosti in stabilnosti
A) Za povečanje mehanske trdnosti in preprečevanje zdrsa polimernih verig B) Za sprožitev razgradnje polimerov C) Za zmanjšanje topnosti polimerov D) Spodbujanje kristalizacije polimerov
A) polimer z visoko stopnjo kristaliničnosti B) Polimer, sestavljen iz dveh ali več različnih monomerov. C) polimer z eno samo ponavljajočo se enoto D) Posamezna molekula monomera
A) V steklastem stanju je polimer trd in krhek. B) Steklasto stanje velja samo za amorfne polimere. C) Stekleno stanje ne vpliva na lastnosti polimerov D) Stekleno stanje spodbuja prožnost polimerov
A) Za zmanjšanje prožnosti polimerov B) za izboljšanje ali spreminjanje lastnosti polimerov C) Zmanjšanje trajnosti polimerov D) Za razgradnjo polimernih verig
A) Za povečanje topnosti polimerov B) Spodbujanje nastajanja majhnih kristaliničnih območij v polimeru C) Za zaviranje prožnosti polimerne verige D) Za zvišanje temperature steklastega prehoda
A) razložiti termodinamiko polimernih raztopin in mešanic B) napovedovanje mehanskih lastnosti polimerov C) Za modeliranje konformacije polimerne verige D) Določanje kinetike razgradnje polimerov
A) Večja molekulska masa vodi do večje viskoznosti B) Večja molekulska masa povzroča manjšo elastičnost C) Povečana molekulska masa zmanjšuje viskoznost D) Molekulska masa ne vpliva na viskoznost
A) Flory B) Doi in Edwards C) Pierre-Gilles de Gennes D) I. M. Lifshitz
A) Model verige, ki se obnaša kot črv B) Model omejene rotacije C) Realni modeli verig D) Idealni modeli verig
A) Veriga s prosto rotacijo B) Model verige, ki se obnaša kot črv C) Model omejene rotacije D) Model rotacijskih izomerov
A) Položaji minimumov v potencialni energiji rotacije. B) Boltzmannov faktor, ki temelji na potencialni energiji. C) Dolžina obstojnosti. D) Fiksni kotni položaji, ki so posledica kemične vezi.
A) Model verige v obliki črvov. B) Model rotacijskih izomerov. C) Model verige s prostimi sklepi. D) Model nelinijastne elastičnosti za omejeno raztegljivost.
A) Kemiija polimerov B) Termodinamika C) Fizika kondenzirane snovi D) Statistična fizika
A) Preprosti naključni koraki. B) Usmerjeno gibanje. C) Naključni koraki, ki se izogibajo prekrivanju samega sebe. D) Brownovo gibanje.
A) Slabo topilo B) Topilo theta C) Nobena od zgornjih možnosti D) Dobro topilo
A) 1/3 B) 3/5 C) 1/2 D) 1/4
A) Ustvari fraktalni objekt. B) Znatno se razširi. C) Postane idealna veriga. D) Obnaša se kot trdna sfera.
A) Topilo theta B) Nobena od zgornjih možnosti C) Slabo topilo D) Dobro topilo
A) Brownovo gibanje. B) Preprosta naključna hoja. C) Usmerjena hoja. D) Naključna hoja, ki se izogiba samemu sebi.
A) Natančno 25 nm. B) Približno 50 nm. C) Manj kot 10 nm. D) Več kot 100 nm.
A) √N. B) 0. C) N/b. D) bN.
A) x_rms = N/b. B) x_rms = b√N. C) x_rms = √bN. D) x_rms = bN.
A) Gaussova porazdelitev B) Enakomerna porazdelitev C) Eksponencialna porazdelitev D) Binomska porazdelitev
A) ⟨ri ⋅ rj⟩ = R² B) ⟨ri ⋅ rj⟩ = b²δij C) ⟨ri ⋅ rj⟩ = Nδij D) ⟨ri ⋅ rj⟩ = 3b²δij
A) ⟨R ⋅ R⟩ = N²b² B) ⟨R ⋅ R⟩ = 3Nb² C) ⟨R ⋅ R⟩ = Nb D) ⟨R ⋅ R⟩ = b³
A) Ω(R) = P(R) / c B) Ω(R) = cR C) Ω(R) = R / P(R) D) Ω(R) = cP(R)
A) S(R) = kB * Ω(R) B) S(R) = Ω(R) / kB C) S(R) = kB * ln(Ω(R)) D) S(R) = ln(kB * Ω(R))
A) ΔF = S(R) / T B) ΔF = -TΔS(R) C) ΔF = TΔS(R) D) ΔF = kBΔS(R) |