A) Majhna anorganska molekula B) Velika molekula, sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot. C) En sam atom D) Vrsta kovine
A) Razgradnja polimerizacije B) Polimerizacija z odpiranjem obroča C) Kondenzacijska polimerizacija D) Adicijska polimerizacija
A) Temperatura, pri kateri polimer preide iz steklastega v gumijasto stanje B) Temperatura, pri kateri se polimer topi C) Temperatura, pri kateri polimer kristalizira D) Temperatura, pri kateri polimer razpade
A) Za zmanjšanje dolžine polimerne verige B) Zmanjšanje gostote polimerov C) Za povečanje topnosti polimerov D) Povečanje mehanske trdnosti in stabilnosti
A) Za sprožitev razgradnje polimerov B) Za povečanje mehanske trdnosti in preprečevanje zdrsa polimernih verig C) Za zmanjšanje topnosti polimerov D) Spodbujanje kristalizacije polimerov
A) Polimer, sestavljen iz dveh ali več različnih monomerov. B) Posamezna molekula monomera C) polimer z visoko stopnjo kristaliničnosti D) polimer z eno samo ponavljajočo se enoto
A) Stekleno stanje spodbuja prožnost polimerov B) Stekleno stanje ne vpliva na lastnosti polimerov C) Steklasto stanje velja samo za amorfne polimere. D) V steklastem stanju je polimer trd in krhek.
A) za izboljšanje ali spreminjanje lastnosti polimerov B) Zmanjšanje trajnosti polimerov C) Za zmanjšanje prožnosti polimerov D) Za razgradnjo polimernih verig
A) Za zaviranje prožnosti polimerne verige B) Za povečanje topnosti polimerov C) Za zvišanje temperature steklastega prehoda D) Spodbujanje nastajanja majhnih kristaliničnih območij v polimeru
A) Za modeliranje konformacije polimerne verige B) razložiti termodinamiko polimernih raztopin in mešanic C) Določanje kinetike razgradnje polimerov D) napovedovanje mehanskih lastnosti polimerov
A) Povečana molekulska masa zmanjšuje viskoznost B) Večja molekulska masa povzroča manjšo elastičnost C) Molekulska masa ne vpliva na viskoznost D) Večja molekulska masa vodi do večje viskoznosti
A) I. M. Lifshitz B) Flory C) Pierre-Gilles de Gennes D) Doi in Edwards
A) Model verige, ki se obnaša kot črv B) Model omejene rotacije C) Realni modeli verig D) Idealni modeli verig
A) Model verige, ki se obnaša kot črv B) Model omejene rotacije C) Model rotacijskih izomerov D) Veriga s prosto rotacijo
A) Položaji minimumov v potencialni energiji rotacije. B) Fiksni kotni položaji, ki so posledica kemične vezi. C) Dolžina obstojnosti. D) Boltzmannov faktor, ki temelji na potencialni energiji.
A) Model rotacijskih izomerov. B) Model verige v obliki črvov. C) Model nelinijastne elastičnosti za omejeno raztegljivost. D) Model verige s prostimi sklepi.
A) Kemiija polimerov B) Fizika kondenzirane snovi C) Statistična fizika D) Termodinamika
A) Naključni koraki, ki se izogibajo prekrivanju samega sebe. B) Brownovo gibanje. C) Usmerjeno gibanje. D) Preprosti naključni koraki.
A) Nobena od zgornjih možnosti B) Topilo theta C) Dobro topilo D) Slabo topilo
A) 1/2 B) 1/3 C) 3/5 D) 1/4
A) Postane idealna veriga. B) Obnaša se kot trdna sfera. C) Znatno se razširi. D) Ustvari fraktalni objekt.
A) Nobena od zgornjih možnosti B) Dobro topilo C) Topilo theta D) Slabo topilo
A) Usmerjena hoja. B) Preprosta naključna hoja. C) Naključna hoja, ki se izogiba samemu sebi. D) Brownovo gibanje.
A) Približno 50 nm. B) Manj kot 10 nm. C) Natančno 25 nm. D) Več kot 100 nm.
A) bN. B) √N. C) N/b. D) 0.
A) x_rms = √bN. B) x_rms = bN. C) x_rms = N/b. D) x_rms = b√N.
A) Enakomerna porazdelitev B) Gaussova porazdelitev C) Binomska porazdelitev D) Eksponencialna porazdelitev
A) ⟨ri ⋅ rj⟩ = 3b²δij B) ⟨ri ⋅ rj⟩ = Nδij C) ⟨ri ⋅ rj⟩ = R² D) ⟨ri ⋅ rj⟩ = b²δij
A) ⟨R ⋅ R⟩ = 3Nb² B) ⟨R ⋅ R⟩ = b³ C) ⟨R ⋅ R⟩ = N²b² D) ⟨R ⋅ R⟩ = Nb
A) Ω(R) = cR B) Ω(R) = R / P(R) C) Ω(R) = cP(R) D) Ω(R) = P(R) / c
A) S(R) = kB * ln(Ω(R)) B) S(R) = ln(kB * Ω(R)) C) S(R) = Ω(R) / kB D) S(R) = kB * Ω(R)
A) ΔF = S(R) / T B) ΔF = TΔS(R) C) ΔF = kBΔS(R) D) ΔF = -TΔS(R) |