A) Velika molekula, sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot. B) Vrsta kovine C) En sam atom D) Majhna anorganska molekula
A) Adicijska polimerizacija B) Kondenzacijska polimerizacija C) Razgradnja polimerizacije D) Polimerizacija z odpiranjem obroča
A) Temperatura, pri kateri polimer kristalizira B) Temperatura, pri kateri se polimer topi C) Temperatura, pri kateri polimer preide iz steklastega v gumijasto stanje D) Temperatura, pri kateri polimer razpade
A) Za povečanje topnosti polimerov B) Povečanje mehanske trdnosti in stabilnosti C) Zmanjšanje gostote polimerov D) Za zmanjšanje dolžine polimerne verige
A) Za povečanje mehanske trdnosti in preprečevanje zdrsa polimernih verig B) Za sprožitev razgradnje polimerov C) Za zmanjšanje topnosti polimerov D) Spodbujanje kristalizacije polimerov
A) Posamezna molekula monomera B) polimer z eno samo ponavljajočo se enoto C) Polimer, sestavljen iz dveh ali več različnih monomerov. D) polimer z visoko stopnjo kristaliničnosti
A) Stekleno stanje ne vpliva na lastnosti polimerov B) V steklastem stanju je polimer trd in krhek. C) Steklasto stanje velja samo za amorfne polimere. D) Stekleno stanje spodbuja prožnost polimerov
A) Za razgradnjo polimernih verig B) Za zmanjšanje prožnosti polimerov C) za izboljšanje ali spreminjanje lastnosti polimerov D) Zmanjšanje trajnosti polimerov
A) Za zvišanje temperature steklastega prehoda B) Spodbujanje nastajanja majhnih kristaliničnih območij v polimeru C) Za zaviranje prožnosti polimerne verige D) Za povečanje topnosti polimerov
A) razložiti termodinamiko polimernih raztopin in mešanic B) napovedovanje mehanskih lastnosti polimerov C) Določanje kinetike razgradnje polimerov D) Za modeliranje konformacije polimerne verige
A) Povečana molekulska masa zmanjšuje viskoznost B) Večja molekulska masa vodi do večje viskoznosti C) Večja molekulska masa povzroča manjšo elastičnost D) Molekulska masa ne vpliva na viskoznost
A) I. M. Lifshitz B) Pierre-Gilles de Gennes C) Doi in Edwards D) Flory
A) Model verige, ki se obnaša kot črv B) Idealni modeli verig C) Model omejene rotacije D) Realni modeli verig
A) Model omejene rotacije B) Model verige, ki se obnaša kot črv C) Model rotacijskih izomerov D) Veriga s prosto rotacijo
A) Položaji minimumov v potencialni energiji rotacije. B) Dolžina obstojnosti. C) Boltzmannov faktor, ki temelji na potencialni energiji. D) Fiksni kotni položaji, ki so posledica kemične vezi.
A) Model verige v obliki črvov. B) Model nelinijastne elastičnosti za omejeno raztegljivost. C) Model rotacijskih izomerov. D) Model verige s prostimi sklepi.
A) Statistična fizika B) Fizika kondenzirane snovi C) Termodinamika D) Kemiija polimerov
A) Usmerjeno gibanje. B) Preprosti naključni koraki. C) Brownovo gibanje. D) Naključni koraki, ki se izogibajo prekrivanju samega sebe.
A) Topilo theta B) Slabo topilo C) Nobena od zgornjih možnosti D) Dobro topilo
A) 3/5 B) 1/4 C) 1/2 D) 1/3
A) Postane idealna veriga. B) Ustvari fraktalni objekt. C) Znatno se razširi. D) Obnaša se kot trdna sfera.
A) Slabo topilo B) Dobro topilo C) Topilo theta D) Nobena od zgornjih možnosti
A) Preprosta naključna hoja. B) Brownovo gibanje. C) Usmerjena hoja. D) Naključna hoja, ki se izogiba samemu sebi.
A) Natančno 25 nm. B) Več kot 100 nm. C) Manj kot 10 nm. D) Približno 50 nm.
A) bN. B) 0. C) √N. D) N/b.
A) x_rms = b√N. B) x_rms = √bN. C) x_rms = bN. D) x_rms = N/b.
A) Gaussova porazdelitev B) Binomska porazdelitev C) Eksponencialna porazdelitev D) Enakomerna porazdelitev
A) ⟨ri ⋅ rj⟩ = b²δij B) ⟨ri ⋅ rj⟩ = Nδij C) ⟨ri ⋅ rj⟩ = 3b²δij D) ⟨ri ⋅ rj⟩ = R²
A) ⟨R ⋅ R⟩ = b³ B) ⟨R ⋅ R⟩ = 3Nb² C) ⟨R ⋅ R⟩ = Nb D) ⟨R ⋅ R⟩ = N²b²
A) Ω(R) = R / P(R) B) Ω(R) = cR C) Ω(R) = P(R) / c D) Ω(R) = cP(R)
A) S(R) = ln(kB * Ω(R)) B) S(R) = Ω(R) / kB C) S(R) = kB * Ω(R) D) S(R) = kB * ln(Ω(R))
A) ΔF = kBΔS(R) B) ΔF = -TΔS(R) C) ΔF = TΔS(R) D) ΔF = S(R) / T |