A) Ustvariti izdelke, ki jih je enostavno in prijetno uporabljati. B) Izdelki so vizualno privlačni. C) Povečanje kompleksnosti izdelkov. D) Osredotočanje zgolj na tehnične lastnosti.
A) Metoda, ki se uporablja za ocenjevanje izdelka s preizkušanjem pri resničnih uporabnikih. B) Metoda za raziskovanje trga. C) Postopek za ustvarjanje prototipov. D) Analiza kode za iskanje napak.
A) Časovni razpored projekta. B) Pot, ki jo uporabnik opravi za dokončanje naloge v izdelku. C) Postavitev žičnega okvirja. D) Grafični uporabniški vmesnik.
A) Če želite opraviti uporabniško testiranje. B) ugotavljanje morebitnih težav z uporabnostjo na podlagi uveljavljenih načel oblikovanja. C) zbiranje idej za nove funkcije. D) Ocenjevanje vizualne privlačnosti izdelka.
A) dajanje prednosti estetiki pred uporabnostjo. B) Da bi se izognili povratnim informacijam uporabnikov. C) razumevanje in vživljanje v potrebe in občutke uporabnikov. D) Osredotočanje na tehnične specifikacije.
A) Prednost funkcionalnosti pred estetiko. B) Osredotočanje zgolj na tehnične specifikacije. C) Oblikovanje vizualnih in interaktivnih elementov izdelka, s katerimi uporabniki komunicirajo. D) Če želite preskočiti fazo izdelave prototipa.
A) Naključni element oblikovanja. B) Ponavljajoča se rešitev pogostega oblikovalskega problema. C) Zastarel trend oblikovanja. D) Strategija trženja.
A) Uporabnikom zagotoviti znane in predvidljive izkušnje. B) Da bi izdelek postal zahtevnejši za uporabo. C) Za zmedo uporabnikov. D) omejevanje ustvarjalnosti pri oblikovanju.
A) Razvoj zaledja. B) Grafično oblikovanje. C) Informacijska arhitektura. D) Pisanje besedil.
A) Če želite preskočiti fazo načrtovanja. B) Da bi bil izdelek bolj zapleten. C) potrjevanje odločitev o zasnovi, ugotavljanje težav in izboljšanje zadovoljstva uporabnikov. D) Podaljšanje časa razvoja.
A) Metoda testiranja uporabnosti. B) Ustvarjanje uporabniških osebnosti. C) Postopek za razumevanje vedenja in čustev uporabnikov z vizualno predstavitvijo. D) Tehnika kodiranja.
A) Omejiti ustvarjalnost. B) Če želite preskočiti fazo izdelave prototipa. C) ignoriranje povratnih informacij uporabnikov. D) Ohranjanje doslednosti oblikovnih elementov v celotnem izdelku.
A) Posamezen element oblikovanja. B) Končni rezultat oblikovanja. C) Strategija trženja. D) Zbirka komponent za večkratno uporabo in smernic za dosledno oblikovanje izdelkov.
A) Naloga je širši cilj, medtem ko je cilj uporabnika določeno dejanje. B) Cilj uporabnika je pomembnejši od naloge. C) Razlike ni. D) Cilj uporabnika je širši cilj, medtem ko je naloga specifično dejanje za dosego tega cilja.
A) Osredotočiti se na tehnične specifikacije. B) omejevanje ustvarjalnosti pri oblikovanju. C) Ignoriranje uporabniških nastavitev. D) predstavitev potreb, vedenja in ciljev uporabnikov med procesom oblikovanja.
A) Osredotočanje zgolj na estetiko. B) Če želite povečati število funkcij. C) Če želite preskočiti fazo uporabniškega testiranja. D) Primerjava dveh različic zasnove, da bi ugotovili, katera je boljša.
A) ugotavljanje težav, izboljšanje uporabnosti in izpolnjevanje potreb uporabnikov. B) Omejitev sprememb zasnove. C) dajanje prednosti estetiki pred funkcionalnostjo. D) zmanjšanje zadovoljstva uporabnikov.
A) Neupoštevanje povratnih informacij uporabnikov. B) Postopek zbiranja povratnih informacij od uporabnikov, uvajanja izboljšav in ponavljanja cikla. C) Zadnja faza pred izdajo izdelka. D) Zanka vizualnih povratnih informacij. |