A) Fizika mineralov B) Kristalografija C) Mineralogija D) Geofizika
A) Gostota B) Luster C) Razcep D) Trdota
A) Zlom B) Trdota C) Vztrajnost D) Razcep
A) Gladko B) Conchoidal C) Vlaknata D) Granularni
A) Prednostna usmerjenost B) Polimorfizem C) Občutljivost na svetlobo D) Effervescence
A) Vztrajnost B) Luster C) Krhkost D) Kristalna struktura
A) Trdota B) Razcep C) Gostota D) Vztrajnost
A) Pseudomorfizem B) Fazni prehod C) Površinske spremembe D) Trdna raztopina
A) Raziskovanje mineralov zunaj Zemlje. B) Analiza atmosferskih pojavov na Zemlji. C) Veda o materialih, ki sestavljajo notranjost planetov, zlasti Zemlje. D) Študij površinskih kamninskih formacij in njihovih lastnosti.
A) Geokemija B) Petrofizika C) Geofizika D) Seizmologija
A) Meritve elektromagnetnega polja B) Meritve površinske napetosti C) Meritve pri visokem tlaku D) Meritve pri nizki temperaturi
A) Hidravlična stiskalnica B) Naprava za udarni tlak C) Diamantna tlačna celica D) Pritisna naprava z več tlačnimi ploščami
A) Tlak ni enakomeren in ni adiabatičen, kar povzroča segrevanje vzorca. B) Zahteva velike vzorce. C) Ne omogoča doseganja visokih tlakov. D) Ne more se uporabljati z vzorci v trdni obliki.
A) Izračunavanje hitrosti zvoka v materialu. B) Merjenje sprememb temperature med poskusom. C) Interpretacija pogojev poskusa glede na odnose med tlakom in gostoto. D) Določanje kemične sestave vzorca.
A) Kawai in Endo na Japonskem B) Curie in Pierre na Franciji C) Marshall in Smith v ZDA D) Einstein in Bohr v Nemčiji
A) Zmogajo višje pritiske kot diamantne stiskalnice. B) Izvajana sila je stabilna, kar omogoča nadzorovano segrevanje. C) So manjši in lažji za uporabo. D) Ne potrebujejo peči.
A) 10 GPa in temperature pod 1000 °C. B) 3.000.000 atmosfer in temperature do 5000 °C. C) Približno 28 GPa (globina 840 km) in temperature nad 2300 °C. D) 50 GPa in temperature okoli 1500 °C.
A) Vključevanje tehnik udarnega stiskanja. B) Diamantni utripniki, sintrani in odporni na pritiske, ki dosežejo do 90 GPa. C) Uporaba večjih hidravličnih stiskalnic. D) Uporaba utripnikov iz volframovega karbida z izboljšano zasnovo.
A) Preko 3.000.000 atmosfer (300 gigapascalov). B) Manj kot 100 gigapascalov. C) Približno 10.000 atmosfer. D) Do 28 GPa.
A) Posnemajo atmosferski tlak na površju Zemlje. B) Uporabljajo se za proučevanje pojavov, ki se pojavljajo pri nizkih tlakih. C) Ker lahko dosežejo tlak, ki presega 300 gigapaskalov, kar je višje od tlaka v jedru Zemlje. D) Simulirajo pogoje, ki se najdejo v vesolju.
A) Nd:YAG ali CO2 laserji B) Diodni laserji C) Optični laserji D) HeNe laserji
A) Volumen materiala. B) Debyejev γ, parameter Grünheisen. C) Toplinska kapaciteta pri konstantnem volumnu. D) Sprememba tlaka glede na temperaturo.
A) Francis Birch B) Leason Adams C) Percy Bridgman D) Erskine Williamson |