A) Mineralogija B) Fizika mineralov C) Kristalografija D) Geofizika
A) Trdota B) Luster C) Gostota D) Razcep
A) Zlom B) Vztrajnost C) Razcep D) Trdota
A) Gladko B) Vlaknata C) Granularni D) Conchoidal
A) Polimorfizem B) Občutljivost na svetlobo C) Effervescence D) Prednostna usmerjenost
A) Krhkost B) Luster C) Kristalna struktura D) Vztrajnost
A) Razcep B) Trdota C) Vztrajnost D) Gostota
A) Površinske spremembe B) Fazni prehod C) Pseudomorfizem D) Trdna raztopina
A) Veda o materialih, ki sestavljajo notranjost planetov, zlasti Zemlje. B) Študij površinskih kamninskih formacij in njihovih lastnosti. C) Raziskovanje mineralov zunaj Zemlje. D) Analiza atmosferskih pojavov na Zemlji.
A) Seizmologija B) Petrofizika C) Geokemija D) Geofizika
A) Meritve pri visokem tlaku B) Meritve elektromagnetnega polja C) Meritve pri nizki temperaturi D) Meritve površinske napetosti
A) Pritisna naprava z več tlačnimi ploščami B) Hidravlična stiskalnica C) Diamantna tlačna celica D) Naprava za udarni tlak
A) Ne more se uporabljati z vzorci v trdni obliki. B) Tlak ni enakomeren in ni adiabatičen, kar povzroča segrevanje vzorca. C) Ne omogoča doseganja visokih tlakov. D) Zahteva velike vzorce.
A) Izračunavanje hitrosti zvoka v materialu. B) Določanje kemične sestave vzorca. C) Interpretacija pogojev poskusa glede na odnose med tlakom in gostoto. D) Merjenje sprememb temperature med poskusom.
A) Einstein in Bohr v Nemčiji B) Curie in Pierre na Franciji C) Marshall in Smith v ZDA D) Kawai in Endo na Japonskem
A) So manjši in lažji za uporabo. B) Izvajana sila je stabilna, kar omogoča nadzorovano segrevanje. C) Ne potrebujejo peči. D) Zmogajo višje pritiske kot diamantne stiskalnice.
A) 3.000.000 atmosfer in temperature do 5000 °C. B) Približno 28 GPa (globina 840 km) in temperature nad 2300 °C. C) 10 GPa in temperature pod 1000 °C. D) 50 GPa in temperature okoli 1500 °C.
A) Diamantni utripniki, sintrani in odporni na pritiske, ki dosežejo do 90 GPa. B) Vključevanje tehnik udarnega stiskanja. C) Uporaba večjih hidravličnih stiskalnic. D) Uporaba utripnikov iz volframovega karbida z izboljšano zasnovo.
A) Približno 10.000 atmosfer. B) Preko 3.000.000 atmosfer (300 gigapascalov). C) Manj kot 100 gigapascalov. D) Do 28 GPa.
A) Posnemajo atmosferski tlak na površju Zemlje. B) Uporabljajo se za proučevanje pojavov, ki se pojavljajo pri nizkih tlakih. C) Ker lahko dosežejo tlak, ki presega 300 gigapaskalov, kar je višje od tlaka v jedru Zemlje. D) Simulirajo pogoje, ki se najdejo v vesolju.
A) Nd:YAG ali CO2 laserji B) HeNe laserji C) Optični laserji D) Diodni laserji
A) Debyejev γ, parameter Grünheisen. B) Toplinska kapaciteta pri konstantnem volumnu. C) Sprememba tlaka glede na temperaturo. D) Volumen materiala.
A) Francis Birch B) Leason Adams C) Percy Bridgman D) Erskine Williamson |