A) Kristalografija B) Mineralogija C) Fizika mineralov D) Geofizika
A) Luster B) Razcep C) Gostota D) Trdota
A) Razcep B) Zlom C) Trdota D) Vztrajnost
A) Vlaknata B) Granularni C) Conchoidal D) Gladko
A) Polimorfizem B) Effervescence C) Občutljivost na svetlobo D) Prednostna usmerjenost
A) Luster B) Vztrajnost C) Kristalna struktura D) Krhkost
A) Vztrajnost B) Gostota C) Razcep D) Trdota
A) Površinske spremembe B) Pseudomorfizem C) Trdna raztopina D) Fazni prehod
A) Raziskovanje mineralov zunaj Zemlje. B) Študij površinskih kamninskih formacij in njihovih lastnosti. C) Veda o materialih, ki sestavljajo notranjost planetov, zlasti Zemlje. D) Analiza atmosferskih pojavov na Zemlji.
A) Petrofizika B) Seizmologija C) Geofizika D) Geokemija
A) Meritve površinske napetosti B) Meritve pri nizki temperaturi C) Meritve pri visokem tlaku D) Meritve elektromagnetnega polja
A) Naprava za udarni tlak B) Pritisna naprava z več tlačnimi ploščami C) Diamantna tlačna celica D) Hidravlična stiskalnica
A) Ne omogoča doseganja visokih tlakov. B) Tlak ni enakomeren in ni adiabatičen, kar povzroča segrevanje vzorca. C) Zahteva velike vzorce. D) Ne more se uporabljati z vzorci v trdni obliki.
A) Izračunavanje hitrosti zvoka v materialu. B) Določanje kemične sestave vzorca. C) Merjenje sprememb temperature med poskusom. D) Interpretacija pogojev poskusa glede na odnose med tlakom in gostoto.
A) Einstein in Bohr v Nemčiji B) Kawai in Endo na Japonskem C) Marshall in Smith v ZDA D) Curie in Pierre na Franciji
A) Izvajana sila je stabilna, kar omogoča nadzorovano segrevanje. B) Ne potrebujejo peči. C) Zmogajo višje pritiske kot diamantne stiskalnice. D) So manjši in lažji za uporabo.
A) 3.000.000 atmosfer in temperature do 5000 °C. B) 10 GPa in temperature pod 1000 °C. C) Približno 28 GPa (globina 840 km) in temperature nad 2300 °C. D) 50 GPa in temperature okoli 1500 °C.
A) Uporaba večjih hidravličnih stiskalnic. B) Uporaba utripnikov iz volframovega karbida z izboljšano zasnovo. C) Vključevanje tehnik udarnega stiskanja. D) Diamantni utripniki, sintrani in odporni na pritiske, ki dosežejo do 90 GPa.
A) Manj kot 100 gigapascalov. B) Do 28 GPa. C) Približno 10.000 atmosfer. D) Preko 3.000.000 atmosfer (300 gigapascalov).
A) Ker lahko dosežejo tlak, ki presega 300 gigapaskalov, kar je višje od tlaka v jedru Zemlje. B) Simulirajo pogoje, ki se najdejo v vesolju. C) Uporabljajo se za proučevanje pojavov, ki se pojavljajo pri nizkih tlakih. D) Posnemajo atmosferski tlak na površju Zemlje.
A) Optični laserji B) Nd:YAG ali CO2 laserji C) Diodni laserji D) HeNe laserji
A) Sprememba tlaka glede na temperaturo. B) Toplinska kapaciteta pri konstantnem volumnu. C) Debyejev γ, parameter Grünheisen. D) Volumen materiala.
A) Percy Bridgman B) Erskine Williamson C) Francis Birch D) Leason Adams |