A) Karl Marx B) David Harvey C) Emile Durkheim D) Max Weber
A) Prostorska agencija B) Prostorski kapital C) Prostorska pravičnost D) Prostorska neenakost
A) Segregacija B) Integracija C) Gentrifikacija D) Zoniranje
A) Prostorska identiteta B) Prostorska neenakost C) Prostorska pravičnost D) Prostorska agencija
A) Teritorializacija B) Oblikovanje kraja C) Stigmatizacija D) Omejeni prostor
A) Segregacija B) Zoniranje C) Integracija D) Gentrifikacija
A) Herbert Gans B) Robert Park C) Lewis Mumford D) Jane Jacobs
A) Omejeni prostor B) Javni prostor C) Odprti prostor D) Skupni prostor
A) Javni prostor B) Zasebni prostor C) Omejen prostor D) Skupni prostor
A) Fizična geografija, kulturna geografija in politična geografija. B) Geografija okolja, kartografija in klimatologija. C) Geografija ljudi, gospodarska geografija in feministična geografija. D) Biogeografija, zgodovinska geografija in urbana geografija.
A) Fizične dimenzije geografskih lokacij. B) Socialna in materialna ureditva prostorov. C) Biološki vpliv na človeška bivališča. D) Zgodovinski razvoj urbanih območij.
A) Behavioralna psihologija, psihoanaliza in eksistencializem. B) Fenomenologija, pragmatizem in kritični realizem. C) Neoliberalizem, strukturni funkcionalizem in simbolni interakcionizem. D) Marksizem, postkolonializem in študije znanosti in tehnologije.
A) Henri Lefebvre B) Nigel Thrift C) Michel Foucault D) Edward T. Hall
A) Matematični koncept, ki se uporablja izključno v fiziki. B) Abstraktna ideja, ki nima povezave s fizičnimi dimenzijami. C) Neprekinjena razširitev, ki se dojema z upoštevanjem ali brez upoštevanja obstoja predmetov v njej. D) Študij nebesnih teles in njihovih gibanj.
A) "Rezultat zaporedja zelo problematičnih, začasnih naselbin, ki delijo in povezujejo stvari v različne vrste kolektivov..." B) "Čisto fizična dimenzija brez socialnih posledic." C) "Fiksna meja, ki ločuje različne kulture." D) "Nepreminljiva kulisa za človeško dejavnost."
A) Michel Foucault B) David Harvey C) Henri Lefebvre D) Georg Simmel
A) 1908 B) 1895 C) 1917 D) 1923
A) "Critique of Everyday Life" (Kritika vsakdanjega življenja) B) "La production de l'espace" (Proizvodnja prostora) C) "The Urban Revolution" (Urbanistična revolucija) D) "Writings on Cities" (Pisma o mestih)
A) Manuel Castells B) David Harvey C) Edward Soja D) Martina Löw
A) David Harvey B) Doreen Massey C) Michel Foucault D) Henri Lefebvre
A) Glavna osrednja točka od samega začetka. B) Podredna vloga do konca osemdesetih let. C) Nepomemben vidik. D) Osrednja tema že od začetka.
A) Michel Foucault B) Martina Löw C) Henri Lefebvre D) Georg Simmel
A) Dejanje B) Ideja C) Percepcija D) Spomin
A) Anthony Giddens B) Lars Meier C) Cedric Janowicz D) Silke Streets
A) Cedric Janowicz B) Silke Streets C) Lars Meier D) Martina Löw
A) Sursrealizem B) Kubizem C) Impresionizem D) Umetniško gibanje Bauhaus
A) Obnova urbanih območij B) Ekonomska stagnacija C) Kompresija prostora in časa D) Prostorska praksa
A) Konceptualni prostor, ki ga ustvarja um B) Socialna produkcija prostora C) Fizično, zgrajeno okolje D) Prostor, ki je 'realen in zamišljen'
A) Paul Ricœur B) Doreen Massey C) Henri Lefebvre D) Helmuth Berking
A) Mentalni prostor B) Fizični prostor C) Socialni prostor D) Pripoved
A) Razvojna država B) Globocentrizem C) Triadični reprezentativni prostori D) Posrednik pri pripovedovanju
A) Henri Lefebvre B) Paul Ricœur C) Helmuth Berking D) Doreen Massey
A) Pripovedni posredniki B) Lokalni konteksti C) Mentalni prostori D) Socialni prostori
A) Henri Lefebvre B) Edward Soja C) Nigel Thrift D) David Harvey
A) Prostorji kot pomembni akterji v življenju ljudi. B) Empirična konstrukcija predmetov vsakdanjega življenja. C) Vpliv slik na kulturne vrednote. D) Konceptualne meje znotraj prostora.
A) NATO. B) ASEAN. C) Združene narode. D) Evropska unija.
A) Ekonomska determinacija B) Marksistične ideje materializma C) Geološki determinizem D) Idealistična filozofija Immanuela Kanta
A) Multinacionalna podjetja so predvsem pod vplivom nacionalnih politik. B) Globalno delovanje multinacionalnih podjetij nima nobenega povezave z lokalnimi okoliščinami. C) Multinacionalna podjetja so v resnici 'več-lokalna' in ne 'globalna'. D) Multinacionalna podjetja delujejo izključno na globalni ravni, brez lokalnega vpliva. |