A) Emile Durkheim B) Max Weber C) Karl Marx D) David Harvey
A) Prostorska pravičnost B) Prostorski kapital C) Prostorska neenakost D) Prostorska agencija
A) Zoniranje B) Gentrifikacija C) Integracija D) Segregacija
A) Prostorska pravičnost B) Prostorska agencija C) Prostorska neenakost D) Prostorska identiteta
A) Omejeni prostor B) Stigmatizacija C) Teritorializacija D) Oblikovanje kraja
A) Gentrifikacija B) Integracija C) Segregacija D) Zoniranje
A) Lewis Mumford B) Robert Park C) Herbert Gans D) Jane Jacobs
A) Odprti prostor B) Javni prostor C) Skupni prostor D) Omejeni prostor
A) Skupni prostor B) Omejen prostor C) Javni prostor D) Zasebni prostor
A) Geografija ljudi, gospodarska geografija in feministična geografija. B) Biogeografija, zgodovinska geografija in urbana geografija. C) Fizična geografija, kulturna geografija in politična geografija. D) Geografija okolja, kartografija in klimatologija.
A) Zgodovinski razvoj urbanih območij. B) Socialna in materialna ureditva prostorov. C) Biološki vpliv na človeška bivališča. D) Fizične dimenzije geografskih lokacij.
A) Fenomenologija, pragmatizem in kritični realizem. B) Neoliberalizem, strukturni funkcionalizem in simbolni interakcionizem. C) Marksizem, postkolonializem in študije znanosti in tehnologije. D) Behavioralna psihologija, psihoanaliza in eksistencializem.
A) Nigel Thrift B) Edward T. Hall C) Henri Lefebvre D) Michel Foucault
A) Matematični koncept, ki se uporablja izključno v fiziki. B) Neprekinjena razširitev, ki se dojema z upoštevanjem ali brez upoštevanja obstoja predmetov v njej. C) Abstraktna ideja, ki nima povezave s fizičnimi dimenzijami. D) Študij nebesnih teles in njihovih gibanj.
A) "Fiksna meja, ki ločuje različne kulture." B) "Čisto fizična dimenzija brez socialnih posledic." C) "Nepreminljiva kulisa za človeško dejavnost." D) "Rezultat zaporedja zelo problematičnih, začasnih naselbin, ki delijo in povezujejo stvari v različne vrste kolektivov..."
A) Henri Lefebvre B) Georg Simmel C) Michel Foucault D) David Harvey
A) 1895 B) 1923 C) 1917 D) 1908
A) "The Urban Revolution" (Urbanistična revolucija) B) "La production de l'espace" (Proizvodnja prostora) C) "Writings on Cities" (Pisma o mestih) D) "Critique of Everyday Life" (Kritika vsakdanjega življenja)
A) Martina Löw B) Manuel Castells C) David Harvey D) Edward Soja
A) Michel Foucault B) Henri Lefebvre C) Doreen Massey D) David Harvey
A) Glavna osrednja točka od samega začetka. B) Podredna vloga do konca osemdesetih let. C) Osrednja tema že od začetka. D) Nepomemben vidik.
A) Henri Lefebvre B) Michel Foucault C) Georg Simmel D) Martina Löw
A) Dejanje B) Percepcija C) Ideja D) Spomin
A) Silke Streets B) Lars Meier C) Cedric Janowicz D) Anthony Giddens
A) Martina Löw B) Silke Streets C) Cedric Janowicz D) Lars Meier
A) Umetniško gibanje Bauhaus B) Kubizem C) Sursrealizem D) Impresionizem
A) Kompresija prostora in časa B) Ekonomska stagnacija C) Prostorska praksa D) Obnova urbanih območij
A) Prostor, ki je 'realen in zamišljen' B) Konceptualni prostor, ki ga ustvarja um C) Socialna produkcija prostora D) Fizično, zgrajeno okolje
A) Henri Lefebvre B) Doreen Massey C) Paul Ricœur D) Helmuth Berking
A) Pripoved B) Fizični prostor C) Mentalni prostor D) Socialni prostor
A) Globocentrizem B) Razvojna država C) Triadični reprezentativni prostori D) Posrednik pri pripovedovanju
A) Doreen Massey B) Paul Ricœur C) Henri Lefebvre D) Helmuth Berking
A) Lokalni konteksti B) Socialni prostori C) Pripovedni posredniki D) Mentalni prostori
A) Henri Lefebvre B) Edward Soja C) David Harvey D) Nigel Thrift
A) Konceptualne meje znotraj prostora. B) Prostorji kot pomembni akterji v življenju ljudi. C) Vpliv slik na kulturne vrednote. D) Empirična konstrukcija predmetov vsakdanjega življenja.
A) Evropska unija. B) ASEAN. C) Združene narode. D) NATO.
A) Idealistična filozofija Immanuela Kanta B) Ekonomska determinacija C) Marksistične ideje materializma D) Geološki determinizem
A) Globalno delovanje multinacionalnih podjetij nima nobenega povezave z lokalnimi okoliščinami. B) Multinacionalna podjetja so predvsem pod vplivom nacionalnih politik. C) Multinacionalna podjetja delujejo izključno na globalni ravni, brez lokalnega vpliva. D) Multinacionalna podjetja so v resnici 'več-lokalna' in ne 'globalna'. |