A) Max Weber B) Emile Durkheim C) Karl Marx D) David Harvey
A) Prostorska pravičnost B) Prostorska agencija C) Prostorski kapital D) Prostorska neenakost
A) Gentrifikacija B) Integracija C) Zoniranje D) Segregacija
A) Prostorska agencija B) Prostorska identiteta C) Prostorska neenakost D) Prostorska pravičnost
A) Teritorializacija B) Oblikovanje kraja C) Stigmatizacija D) Omejeni prostor
A) Integracija B) Gentrifikacija C) Zoniranje D) Segregacija
A) Lewis Mumford B) Jane Jacobs C) Robert Park D) Herbert Gans
A) Omejeni prostor B) Skupni prostor C) Javni prostor D) Odprti prostor
A) Javni prostor B) Zasebni prostor C) Skupni prostor D) Omejen prostor
A) Fizična geografija, kulturna geografija in politična geografija. B) Biogeografija, zgodovinska geografija in urbana geografija. C) Geografija ljudi, gospodarska geografija in feministična geografija. D) Geografija okolja, kartografija in klimatologija.
A) Zgodovinski razvoj urbanih območij. B) Biološki vpliv na človeška bivališča. C) Fizične dimenzije geografskih lokacij. D) Socialna in materialna ureditva prostorov.
A) Behavioralna psihologija, psihoanaliza in eksistencializem. B) Fenomenologija, pragmatizem in kritični realizem. C) Neoliberalizem, strukturni funkcionalizem in simbolni interakcionizem. D) Marksizem, postkolonializem in študije znanosti in tehnologije.
A) Henri Lefebvre B) Nigel Thrift C) Edward T. Hall D) Michel Foucault
A) Neprekinjena razširitev, ki se dojema z upoštevanjem ali brez upoštevanja obstoja predmetov v njej. B) Abstraktna ideja, ki nima povezave s fizičnimi dimenzijami. C) Študij nebesnih teles in njihovih gibanj. D) Matematični koncept, ki se uporablja izključno v fiziki.
A) "Čisto fizična dimenzija brez socialnih posledic." B) "Nepreminljiva kulisa za človeško dejavnost." C) "Fiksna meja, ki ločuje različne kulture." D) "Rezultat zaporedja zelo problematičnih, začasnih naselbin, ki delijo in povezujejo stvari v različne vrste kolektivov..."
A) Georg Simmel B) Henri Lefebvre C) Michel Foucault D) David Harvey
A) 1917 B) 1908 C) 1895 D) 1923
A) "Writings on Cities" (Pisma o mestih) B) "The Urban Revolution" (Urbanistična revolucija) C) "Critique of Everyday Life" (Kritika vsakdanjega življenja) D) "La production de l'espace" (Proizvodnja prostora)
A) David Harvey B) Edward Soja C) Manuel Castells D) Martina Löw
A) Henri Lefebvre B) David Harvey C) Doreen Massey D) Michel Foucault
A) Glavna osrednja točka od samega začetka. B) Osrednja tema že od začetka. C) Podredna vloga do konca osemdesetih let. D) Nepomemben vidik.
A) Georg Simmel B) Michel Foucault C) Henri Lefebvre D) Martina Löw
A) Dejanje B) Ideja C) Percepcija D) Spomin
A) Lars Meier B) Anthony Giddens C) Cedric Janowicz D) Silke Streets
A) Cedric Janowicz B) Martina Löw C) Lars Meier D) Silke Streets
A) Impresionizem B) Kubizem C) Umetniško gibanje Bauhaus D) Sursrealizem
A) Prostorska praksa B) Obnova urbanih območij C) Kompresija prostora in časa D) Ekonomska stagnacija
A) Socialna produkcija prostora B) Prostor, ki je 'realen in zamišljen' C) Konceptualni prostor, ki ga ustvarja um D) Fizično, zgrajeno okolje
A) Henri Lefebvre B) Helmuth Berking C) Doreen Massey D) Paul Ricœur
A) Pripoved B) Fizični prostor C) Mentalni prostor D) Socialni prostor
A) Posrednik pri pripovedovanju B) Razvojna država C) Triadični reprezentativni prostori D) Globocentrizem
A) Paul Ricœur B) Henri Lefebvre C) Helmuth Berking D) Doreen Massey
A) Socialni prostori B) Pripovedni posredniki C) Mentalni prostori D) Lokalni konteksti
A) Nigel Thrift B) Henri Lefebvre C) David Harvey D) Edward Soja
A) Prostorji kot pomembni akterji v življenju ljudi. B) Konceptualne meje znotraj prostora. C) Empirična konstrukcija predmetov vsakdanjega življenja. D) Vpliv slik na kulturne vrednote.
A) ASEAN. B) Evropska unija. C) Združene narode. D) NATO.
A) Marksistične ideje materializma B) Ekonomska determinacija C) Idealistična filozofija Immanuela Kanta D) Geološki determinizem
A) Globalno delovanje multinacionalnih podjetij nima nobenega povezave z lokalnimi okoliščinami. B) Multinacionalna podjetja so v resnici 'več-lokalna' in ne 'globalna'. C) Multinacionalna podjetja delujejo izključno na globalni ravni, brez lokalnega vpliva. D) Multinacionalna podjetja so predvsem pod vplivom nacionalnih politik. |