A) Finirana cev B) Dvojne cevi C) Ohišje in cev D) Plošča
A) Plastika B) Aluminij C) Baker D) Jeklo
A) Ventili B) Fins C) Ležaji D) Tesnila
A) Odstranjevanje vlage iz sistema B) Povečanje tlaka hladilnega sredstva C) Ohlajanje hladilnega sredstva D) uravnavanje pretoka hladilnega sredstva v uparjalnik
A) Povečanje prenosa toplote B) Krmiljenje pretoka skozi izmenjevalnik C) Odstranjevanje zraka iz sistema D) Regulacija tlaka
A) Redno čiščenje in vzdrževanje B) Večji pretok C) Povečan pritisk D) Manj izolacije
A) Kopičenje usedlin na površinah za prenos toplote B) Povečanje stopnje prenosa toplote C) Zmanjšanje hitrosti tekočine D) Raztezanje materiala cevi
A) Zmanjšanje pritiska B) Tekočino enakomerno porazdelite po ceveh. C) Ločevanje vročih in hladnih tekočin D) Nadzor temperature
A) Nasproten tok (protitočni tok) B) Neposreden stik C) Paralelni tok D) Prečni tok
A) Logaritmična srednja temperaturna razlika (LMTD) B) Toplotna odpornost C) Koeficient prenosa toplote D) Neto toplotna enota (NTU)
A) Paralelna-tokovna shema B) Neposredni stik C) Prečno-tokovna shema D) Protipotokovna shema
A) Površinski kondenzator B) Izmenjevalnik toplote z dvojno cevjo C) Plastični izmenjevalnik toplote D) Izparilnik
A) Aplikacije z nizkim tlakom in temperaturami pod 260 °C. B) Aplikacije z visokim tlakom, več kot 30 bar. C) Aplikacije, ki zahtevajo robustno konstrukcijo zaradi visokega tlaka. D) Procesi, ki vključujejo tekočine pri temperaturah nad 260 °C.
A) Zagotavljanje dovolj prostora za odpornost proti koroziji. B) Maksimiranje vibracij, ki jih povzroča pretok. C) Zmanjšanje razpoložljivosti rezervnih delov. D) Zmanjšanje aksialne trdnosti.
A) Povečajo verjetnost nabiranja usedlin. B) Zmanjšajo celotno velikost toplotnega menjalnika. C) Omogočajo termično raztezanje brez obremenjevanja plošč. D) Odveje potrebo po uporabi pregrad.
A) Rotirana trikotna (60°) razporeditev. B) Kvadratna (90°) razporeditev. C) Rotirana kvadratna (45°) razporeditev. D) Trikotna (30°) razporeditev.
A) Cilindrični toplotni izmenjevalnik B) Zavarjeni plošči C) Ploščen toplotni izmenjevalnik D) Krožna plošča
A) Kvadratne mreže. B) Vzorce v obliki črke V, z luknjicami ali druge vzorce. C) Krožne vzorce. D) Nobenih vzorcev.
A) Uporablja se za čiščenje. B) Ustvarja drug tok, imenovan 'stran ohišja'. C) Drži tesnila. D) Vsebuje samo tok po strani plošč.
A) Nerjaveče jeklo B) Titana C) Bakrovo D) Zlitine aluminija
A) Jedrske elektrarne B) Kemijska proizvodnja C) Naftne rafinerije D) Naprave za ločevanje zraka
A) Gradbena industrija B) Tekstilna industrija C) Avtomobilska industrija D) Industrija predelave mlečnih izdelkov
A) Segrevanje mleka pred pasterizacijo. B) Fermentacija jogurta. C) Hlajenje mleka v velikih, nerjavnih jeklenih rezervoarjih z neposredno ekspanzijo. D) Shranjevanje sira.
A) Z uporabo fleksibilnih gumijastih plošč. B) Kot ravne plošče, ki so postavljene znotraj rezervoarja. C) Z vgradnjo v beton. D) Z zunanjo pritrditvijo.
A) Pri povišanem tlaku se izbokuje okoli varov. B) Odstrani se, da se ustvarijo kanali. C) Skrči se in oblikuje ravno površino. D) Postane tanjša in bolj prilagodljiva.
A) Parne Rankine cikle (SRC). B) Izmenjevalec toplote s fazno spremembo. C) Organske Rankine cikle (ORC). D) Dinamični izmenjevalec toplote s strganimi površinami.
A) Ammoniak. B) Pentafluoropropan (R-245fa). C) Toluol. D) Voda.
A) Mikrokanal B) Trdna snov – tekočina ali trdna snov – plin C) Nezmešljivi tekočini D) Plin – tekočina
A) Manjši tlakovni izpad na strani zraka. B) Večja količina hladilne tekočine. C) Večja velikost. D) Manjša kompaktnost.
A) Med 1 mm in 3 mm B) Manjši od 1 mm C) Enak 10 mm D) Večji od 5 mm
A) Nizke količine hladilne tekočine B) Zaščita pred zmrzovanjem C) Visoki padci tlaka D) Konstrukcija mikrokanalov
A) Sistem bo postal bolj energetsko učinkovit. B) Izpušni plini lahko vstopijo v bivalni prostor. C) Zračno hlajenje se bo bistveno povečalo. D) Peč bo proizvajala manj toplote.
A) Metoda Boardmana-Germerja B) Metoda Scotta S. Haraburde C) Metoda Ramachandra K. Patila (in sodelavcev) D) Metoda za turbulentni tok
A) Metoda Boardman-Germer B) Metoda Scotta S. Haraburda C) Metoda laminarnih tokov D) Metoda Ramachandre K. Patila (in sodelavcev)
A) Mehanska trdnost materiala v primerjavi z odpornostjo proti koroziji. B) Toplotna učinkovitost v primerjavi z velikostjo. C) Stroški investicije v primerjavi s stroški delovanja. D) Padec tlaka v primerjavi s hitrostjo tekočine.
A) Oblika. B) Velikost. C) Cena. D) Barva.
A) 10% letno. B) 1% letno. C) 15% letno. D) Približno 5% letno. |