A) Finirana cev B) Ohišje in cev C) Dvojne cevi D) Plošča
A) Jeklo B) Aluminij C) Plastika D) Baker
A) Tesnila B) Fins C) Ležaji D) Ventili
A) Odstranjevanje vlage iz sistema B) Povečanje tlaka hladilnega sredstva C) uravnavanje pretoka hladilnega sredstva v uparjalnik D) Ohlajanje hladilnega sredstva
A) Povečanje prenosa toplote B) Odstranjevanje zraka iz sistema C) Regulacija tlaka D) Krmiljenje pretoka skozi izmenjevalnik
A) Večji pretok B) Manj izolacije C) Redno čiščenje in vzdrževanje D) Povečan pritisk
A) Raztezanje materiala cevi B) Kopičenje usedlin na površinah za prenos toplote C) Povečanje stopnje prenosa toplote D) Zmanjšanje hitrosti tekočine
A) Tekočino enakomerno porazdelite po ceveh. B) Zmanjšanje pritiska C) Nadzor temperature D) Ločevanje vročih in hladnih tekočin
A) Nasproten tok (protitočni tok) B) Paralelni tok C) Prečni tok D) Neposreden stik
A) Toplotna odpornost B) Koeficient prenosa toplote C) Logaritmična srednja temperaturna razlika (LMTD) D) Neto toplotna enota (NTU)
A) Prečno-tokovna shema B) Paralelna-tokovna shema C) Neposredni stik D) Protipotokovna shema
A) Izparilnik B) Površinski kondenzator C) Plastični izmenjevalnik toplote D) Izmenjevalnik toplote z dvojno cevjo
A) Aplikacije z visokim tlakom, več kot 30 bar. B) Aplikacije, ki zahtevajo robustno konstrukcijo zaradi visokega tlaka. C) Aplikacije z nizkim tlakom in temperaturami pod 260 °C. D) Procesi, ki vključujejo tekočine pri temperaturah nad 260 °C.
A) Maksimiranje vibracij, ki jih povzroča pretok. B) Zagotavljanje dovolj prostora za odpornost proti koroziji. C) Zmanjšanje razpoložljivosti rezervnih delov. D) Zmanjšanje aksialne trdnosti.
A) Povečajo verjetnost nabiranja usedlin. B) Omogočajo termično raztezanje brez obremenjevanja plošč. C) Zmanjšajo celotno velikost toplotnega menjalnika. D) Odveje potrebo po uporabi pregrad.
A) Kvadratna (90°) razporeditev. B) Rotirana kvadratna (45°) razporeditev. C) Rotirana trikotna (60°) razporeditev. D) Trikotna (30°) razporeditev.
A) Ploščen toplotni izmenjevalnik B) Zavarjeni plošči C) Cilindrični toplotni izmenjevalnik D) Krožna plošča
A) Nobenih vzorcev. B) Krožne vzorce. C) Kvadratne mreže. D) Vzorce v obliki črke V, z luknjicami ali druge vzorce.
A) Ustvarja drug tok, imenovan 'stran ohišja'. B) Drži tesnila. C) Uporablja se za čiščenje. D) Vsebuje samo tok po strani plošč.
A) Bakrovo B) Nerjaveče jeklo C) Titana D) Zlitine aluminija
A) Naftne rafinerije B) Naprave za ločevanje zraka C) Jedrske elektrarne D) Kemijska proizvodnja
A) Industrija predelave mlečnih izdelkov B) Tekstilna industrija C) Avtomobilska industrija D) Gradbena industrija
A) Hlajenje mleka v velikih, nerjavnih jeklenih rezervoarjih z neposredno ekspanzijo. B) Segrevanje mleka pred pasterizacijo. C) Fermentacija jogurta. D) Shranjevanje sira.
A) Z uporabo fleksibilnih gumijastih plošč. B) Z vgradnjo v beton. C) Z zunanjo pritrditvijo. D) Kot ravne plošče, ki so postavljene znotraj rezervoarja.
A) Skrči se in oblikuje ravno površino. B) Pri povišanem tlaku se izbokuje okoli varov. C) Odstrani se, da se ustvarijo kanali. D) Postane tanjša in bolj prilagodljiva.
A) Parne Rankine cikle (SRC). B) Izmenjevalec toplote s fazno spremembo. C) Organske Rankine cikle (ORC). D) Dinamični izmenjevalec toplote s strganimi površinami.
A) Pentafluoropropan (R-245fa). B) Voda. C) Ammoniak. D) Toluol.
A) Plin – tekočina B) Mikrokanal C) Nezmešljivi tekočini D) Trdna snov – tekočina ali trdna snov – plin
A) Manjša kompaktnost. B) Manjši tlakovni izpad na strani zraka. C) Večja velikost. D) Večja količina hladilne tekočine.
A) Manjši od 1 mm B) Večji od 5 mm C) Enak 10 mm D) Med 1 mm in 3 mm
A) Konstrukcija mikrokanalov B) Zaščita pred zmrzovanjem C) Visoki padci tlaka D) Nizke količine hladilne tekočine
A) Izpušni plini lahko vstopijo v bivalni prostor. B) Zračno hlajenje se bo bistveno povečalo. C) Peč bo proizvajala manj toplote. D) Sistem bo postal bolj energetsko učinkovit.
A) Metoda Scotta S. Haraburde B) Metoda Boardmana-Germerja C) Metoda Ramachandra K. Patila (in sodelavcev) D) Metoda za turbulentni tok
A) Metoda Scotta S. Haraburda B) Metoda Boardman-Germer C) Metoda Ramachandre K. Patila (in sodelavcev) D) Metoda laminarnih tokov
A) Mehanska trdnost materiala v primerjavi z odpornostjo proti koroziji. B) Padec tlaka v primerjavi s hitrostjo tekočine. C) Stroški investicije v primerjavi s stroški delovanja. D) Toplotna učinkovitost v primerjavi z velikostjo.
A) Velikost. B) Cena. C) Oblika. D) Barva.
A) Približno 5% letno. B) 10% letno. C) 1% letno. D) 15% letno. |