A) Ohišje in cev B) Finirana cev C) Plošča D) Dvojne cevi
A) Plastika B) Baker C) Jeklo D) Aluminij
A) Ventili B) Ležaji C) Tesnila D) Fins
A) Povečanje tlaka hladilnega sredstva B) uravnavanje pretoka hladilnega sredstva v uparjalnik C) Ohlajanje hladilnega sredstva D) Odstranjevanje vlage iz sistema
A) Krmiljenje pretoka skozi izmenjevalnik B) Povečanje prenosa toplote C) Odstranjevanje zraka iz sistema D) Regulacija tlaka
A) Redno čiščenje in vzdrževanje B) Večji pretok C) Manj izolacije D) Povečan pritisk
A) Povečanje stopnje prenosa toplote B) Kopičenje usedlin na površinah za prenos toplote C) Raztezanje materiala cevi D) Zmanjšanje hitrosti tekočine
A) Tekočino enakomerno porazdelite po ceveh. B) Ločevanje vročih in hladnih tekočin C) Zmanjšanje pritiska D) Nadzor temperature
A) Prečni tok B) Paralelni tok C) Nasproten tok (protitočni tok) D) Neposreden stik
A) Logaritmična srednja temperaturna razlika (LMTD) B) Neto toplotna enota (NTU) C) Toplotna odpornost D) Koeficient prenosa toplote
A) Prečno-tokovna shema B) Neposredni stik C) Paralelna-tokovna shema D) Protipotokovna shema
A) Površinski kondenzator B) Izparilnik C) Plastični izmenjevalnik toplote D) Izmenjevalnik toplote z dvojno cevjo
A) Aplikacije z nizkim tlakom in temperaturami pod 260 °C. B) Procesi, ki vključujejo tekočine pri temperaturah nad 260 °C. C) Aplikacije z visokim tlakom, več kot 30 bar. D) Aplikacije, ki zahtevajo robustno konstrukcijo zaradi visokega tlaka.
A) Maksimiranje vibracij, ki jih povzroča pretok. B) Zmanjšanje aksialne trdnosti. C) Zmanjšanje razpoložljivosti rezervnih delov. D) Zagotavljanje dovolj prostora za odpornost proti koroziji.
A) Povečajo verjetnost nabiranja usedlin. B) Odveje potrebo po uporabi pregrad. C) Omogočajo termično raztezanje brez obremenjevanja plošč. D) Zmanjšajo celotno velikost toplotnega menjalnika.
A) Rotirana trikotna (60°) razporeditev. B) Kvadratna (90°) razporeditev. C) Rotirana kvadratna (45°) razporeditev. D) Trikotna (30°) razporeditev.
A) Zavarjeni plošči B) Krožna plošča C) Ploščen toplotni izmenjevalnik D) Cilindrični toplotni izmenjevalnik
A) Kvadratne mreže. B) Krožne vzorce. C) Vzorce v obliki črke V, z luknjicami ali druge vzorce. D) Nobenih vzorcev.
A) Uporablja se za čiščenje. B) Ustvarja drug tok, imenovan 'stran ohišja'. C) Drži tesnila. D) Vsebuje samo tok po strani plošč.
A) Zlitine aluminija B) Titana C) Nerjaveče jeklo D) Bakrovo
A) Naprave za ločevanje zraka B) Kemijska proizvodnja C) Jedrske elektrarne D) Naftne rafinerije
A) Tekstilna industrija B) Gradbena industrija C) Avtomobilska industrija D) Industrija predelave mlečnih izdelkov
A) Hlajenje mleka v velikih, nerjavnih jeklenih rezervoarjih z neposredno ekspanzijo. B) Shranjevanje sira. C) Segrevanje mleka pred pasterizacijo. D) Fermentacija jogurta.
A) Kot ravne plošče, ki so postavljene znotraj rezervoarja. B) Z vgradnjo v beton. C) Z uporabo fleksibilnih gumijastih plošč. D) Z zunanjo pritrditvijo.
A) Pri povišanem tlaku se izbokuje okoli varov. B) Postane tanjša in bolj prilagodljiva. C) Skrči se in oblikuje ravno površino. D) Odstrani se, da se ustvarijo kanali.
A) Dinamični izmenjevalec toplote s strganimi površinami. B) Parne Rankine cikle (SRC). C) Organske Rankine cikle (ORC). D) Izmenjevalec toplote s fazno spremembo.
A) Toluol. B) Voda. C) Pentafluoropropan (R-245fa). D) Ammoniak.
A) Trdna snov – tekočina ali trdna snov – plin B) Nezmešljivi tekočini C) Plin – tekočina D) Mikrokanal
A) Večja velikost. B) Manjša kompaktnost. C) Manjši tlakovni izpad na strani zraka. D) Večja količina hladilne tekočine.
A) Enak 10 mm B) Večji od 5 mm C) Med 1 mm in 3 mm D) Manjši od 1 mm
A) Visoki padci tlaka B) Zaščita pred zmrzovanjem C) Konstrukcija mikrokanalov D) Nizke količine hladilne tekočine
A) Izpušni plini lahko vstopijo v bivalni prostor. B) Zračno hlajenje se bo bistveno povečalo. C) Sistem bo postal bolj energetsko učinkovit. D) Peč bo proizvajala manj toplote.
A) Metoda za turbulentni tok B) Metoda Boardmana-Germerja C) Metoda Ramachandra K. Patila (in sodelavcev) D) Metoda Scotta S. Haraburde
A) Metoda Scotta S. Haraburda B) Metoda Boardman-Germer C) Metoda laminarnih tokov D) Metoda Ramachandre K. Patila (in sodelavcev)
A) Mehanska trdnost materiala v primerjavi z odpornostjo proti koroziji. B) Stroški investicije v primerjavi s stroški delovanja. C) Padec tlaka v primerjavi s hitrostjo tekočine. D) Toplotna učinkovitost v primerjavi z velikostjo.
A) Cena. B) Oblika. C) Velikost. D) Barva.
A) 1% letno. B) Približno 5% letno. C) 10% letno. D) 15% letno. |