A) Emile Durkheim B) Max Weber C) Karl Marx D) George Herbert Mead
A) z vplivom medijev B) Z genetskim dedovanjem C) V interakciji z drugimi D) Z vladnimi politikami
A) Pomen simbolov in pomenov B) Izvrševanje zakonov C) Vpliv tehnologije D) Vloga avtoritete
A) s skupnimi pomeni in simboli B) Po naključju C) Z biološkim determinizmom D) s fizikalnimi zakoni
A) Kot produkt vsakodnevnih interakcij B) Zaradi tehnološkega napredka C) Kot je določeno z družbenim razredom. D) kot nadzorovano s strani vladajoče elite.
A) Feministična teorija B) Teorija konfliktov C) Simbolni interakcionizem D) Strukturni funkcionalizem
A) Predstavlja oviro za razumevanje B) Ni pomemben za družbene odnose. C) Vzpostavlja hierarhije D) Pomaga posredovati pomene in čustva.
A) Z analizo genetskih predispozicij B) Z izvajanjem poskusov v nadzorovanih okoljih C) S preučevanjem družbenih interakcij in interpretacij D) Z opazovanjem preteklih trendov
A) kot dinamično in oblikovano z družbenimi interakcijami. B) Glede na ekonomski status C) Pod vplivom političnih ideologij D) Kot stalna genetska lastnost
A) Komunikacija B) Dodelitev sredstev C) Reševanje konfliktov D) Vladne politike
A) S socializacijo B) Z izobraževanjem C) Z genetiko D) Z instinktom
A) Charles Horton Cooley B) Erving Goffman C) George Simmel D) Robert K. Merton
A) Charles Horton Cooley B) George Herbert Mead C) Erving Goffman D) Herbert Blumer
A) Egzistencializem. B) Funkcionalizem. C) Pragmatizem. D) Strukturalizem.
A) Pogovarjanje med seboj B) Branje knjig C) Pisanje esejev D) Gledanje televizije
A) Hitra, avtomatična reakcija na zunanje dražljaje. B) Notranji dialog, ki vključuje zamik v miselnem procesu. C) Čisto biološka reakcija brez simbolne interpretacije. D) Absence kakršnega koli notranjega pogovora pred izvedbo dejanja.
A) Ankete B) Udeleževalna opazovanja C) Analiza sekundarnih podatkov D) Eksperimenti
A) Kulturni artefakti B) Individualne osebnostne lastnosti C) Društvene norme D) Interakcija
A) Nastanek B) Simbolizacija C) Interaktivno določanje D) Človeška avtonomija
A) Peter Burke B) Sheldon Stryker C) Alvin Gouldner D) Herbert Blumer
A) Empirični podatki B) Poudarek na interakcijah v majhnih skupinah C) Konceptualna jasnost D) Preverljivost
A) Teorija dogovorjenega reda B) Teorija vlog C) Teorija identitete D) Blumerjev procesualni interakcionizem
A) Jezik B) Čustva C) Socialna interakcija D) Dejavniki okolja
A) Kulturne norme B) Obnašanja C) Čustvena nihanja D) Socialne interakcije
A) Simpozij Couch-Stone. B) Simpozij Prus. C) Simpozij Blumer. D) Simpozij Mead.
A) Posodobitve znanstvenih raziskav. B) Najpomembnejše točke s konferenc. C) SSSI Notes. D) Simbolne interakcije: novice.
A) V izolaciji od drugih B) Samo v izobraževalnih ustanovah C) Izključno v spletnih okoljih D) Družba
A) Biološki impulzi B) Ekonomija C) Moč D) Pomemben
A) 1980-ta B) 1970-ta C) 1960-ta D) 1990-ta
A) Šola iz Indiane B) Šola iz Iowe C) Procesualni interakcionisti po Blumerju D) Teorija dogovorjenega reda
A) Sheldon Stryker B) Peter Burke C) Manford H. Kuhn D) Alvin Gouldner
A) Izključno kvantitativne metode. B) Impresionistične raziskovalne metode. C) Analiza na makro ravni. D) Strukturni pristop.
A) Biološke težave B) Socialno-psihološke težave C) Ekonomske težave D) Politične težave
A) Ameriška podružnica. B) Afriška podružnica. C) Evropska podružnica. D) Azijska podružnica. |