A) Max Weber B) Karl Marx C) Emile Durkheim D) George Herbert Mead
A) Z vladnimi politikami B) z vplivom medijev C) Z genetskim dedovanjem D) V interakciji z drugimi
A) Vloga avtoritete B) Vpliv tehnologije C) Izvrševanje zakonov D) Pomen simbolov in pomenov
A) Z biološkim determinizmom B) s skupnimi pomeni in simboli C) Po naključju D) s fizikalnimi zakoni
A) Kot je določeno z družbenim razredom. B) kot nadzorovano s strani vladajoče elite. C) Zaradi tehnološkega napredka D) Kot produkt vsakodnevnih interakcij
A) Teorija konfliktov B) Feministična teorija C) Simbolni interakcionizem D) Strukturni funkcionalizem
A) Predstavlja oviro za razumevanje B) Pomaga posredovati pomene in čustva. C) Vzpostavlja hierarhije D) Ni pomemben za družbene odnose.
A) Z izvajanjem poskusov v nadzorovanih okoljih B) S preučevanjem družbenih interakcij in interpretacij C) Z opazovanjem preteklih trendov D) Z analizo genetskih predispozicij
A) Pod vplivom političnih ideologij B) Glede na ekonomski status C) Kot stalna genetska lastnost D) kot dinamično in oblikovano z družbenimi interakcijami.
A) Dodelitev sredstev B) Vladne politike C) Komunikacija D) Reševanje konfliktov
A) Z instinktom B) S socializacijo C) Z genetiko D) Z izobraževanjem
A) George Simmel B) Robert K. Merton C) Erving Goffman D) Charles Horton Cooley
A) Erving Goffman B) George Herbert Mead C) Charles Horton Cooley D) Herbert Blumer
A) Egzistencializem. B) Strukturalizem. C) Pragmatizem. D) Funkcionalizem.
A) Branje knjig B) Pisanje esejev C) Pogovarjanje med seboj D) Gledanje televizije
A) Hitra, avtomatična reakcija na zunanje dražljaje. B) Absence kakršnega koli notranjega pogovora pred izvedbo dejanja. C) Čisto biološka reakcija brez simbolne interpretacije. D) Notranji dialog, ki vključuje zamik v miselnem procesu.
A) Eksperimenti B) Analiza sekundarnih podatkov C) Udeleževalna opazovanja D) Ankete
A) Društvene norme B) Interakcija C) Individualne osebnostne lastnosti D) Kulturni artefakti
A) Človeška avtonomija B) Simbolizacija C) Interaktivno določanje D) Nastanek
A) Herbert Blumer B) Peter Burke C) Sheldon Stryker D) Alvin Gouldner
A) Poudarek na interakcijah v majhnih skupinah B) Konceptualna jasnost C) Preverljivost D) Empirični podatki
A) Blumerjev procesualni interakcionizem B) Teorija dogovorjenega reda C) Teorija vlog D) Teorija identitete
A) Jezik B) Dejavniki okolja C) Socialna interakcija D) Čustva
A) Socialne interakcije B) Kulturne norme C) Čustvena nihanja D) Obnašanja
A) Simpozij Couch-Stone. B) Simpozij Mead. C) Simpozij Prus. D) Simpozij Blumer.
A) Simbolne interakcije: novice. B) Najpomembnejše točke s konferenc. C) SSSI Notes. D) Posodobitve znanstvenih raziskav.
A) Družba B) Samo v izobraževalnih ustanovah C) V izolaciji od drugih D) Izključno v spletnih okoljih
A) Ekonomija B) Moč C) Biološki impulzi D) Pomemben
A) 1970-ta B) 1980-ta C) 1960-ta D) 1990-ta
A) Procesualni interakcionisti po Blumerju B) Šola iz Iowe C) Šola iz Indiane D) Teorija dogovorjenega reda
A) Peter Burke B) Alvin Gouldner C) Sheldon Stryker D) Manford H. Kuhn
A) Strukturni pristop. B) Izključno kvantitativne metode. C) Analiza na makro ravni. D) Impresionistične raziskovalne metode.
A) Biološke težave B) Socialno-psihološke težave C) Ekonomske težave D) Politične težave
A) Afriška podružnica. B) Evropska podružnica. C) Azijska podružnica. D) Ameriška podružnica. |