A) Max Weber B) Karl Marx C) George Herbert Mead D) Emile Durkheim
A) V interakciji z drugimi B) Z genetskim dedovanjem C) Z vladnimi politikami D) z vplivom medijev
A) Izvrševanje zakonov B) Pomen simbolov in pomenov C) Vloga avtoritete D) Vpliv tehnologije
A) Po naključju B) Z biološkim determinizmom C) s fizikalnimi zakoni D) s skupnimi pomeni in simboli
A) Zaradi tehnološkega napredka B) Kot produkt vsakodnevnih interakcij C) Kot je določeno z družbenim razredom. D) kot nadzorovano s strani vladajoče elite.
A) Strukturni funkcionalizem B) Feministična teorija C) Teorija konfliktov D) Simbolni interakcionizem
A) Vzpostavlja hierarhije B) Predstavlja oviro za razumevanje C) Pomaga posredovati pomene in čustva. D) Ni pomemben za družbene odnose.
A) Z izvajanjem poskusov v nadzorovanih okoljih B) Z opazovanjem preteklih trendov C) S preučevanjem družbenih interakcij in interpretacij D) Z analizo genetskih predispozicij
A) Pod vplivom političnih ideologij B) Glede na ekonomski status C) kot dinamično in oblikovano z družbenimi interakcijami. D) Kot stalna genetska lastnost
A) Dodelitev sredstev B) Komunikacija C) Reševanje konfliktov D) Vladne politike
A) Z izobraževanjem B) S socializacijo C) Z instinktom D) Z genetiko
A) Robert K. Merton B) George Simmel C) Charles Horton Cooley D) Erving Goffman
A) Charles Horton Cooley B) Herbert Blumer C) Erving Goffman D) George Herbert Mead
A) Strukturalizem. B) Funkcionalizem. C) Egzistencializem. D) Pragmatizem.
A) Gledanje televizije B) Pisanje esejev C) Branje knjig D) Pogovarjanje med seboj
A) Čisto biološka reakcija brez simbolne interpretacije. B) Hitra, avtomatična reakcija na zunanje dražljaje. C) Notranji dialog, ki vključuje zamik v miselnem procesu. D) Absence kakršnega koli notranjega pogovora pred izvedbo dejanja.
A) Analiza sekundarnih podatkov B) Udeleževalna opazovanja C) Eksperimenti D) Ankete
A) Kulturni artefakti B) Individualne osebnostne lastnosti C) Interakcija D) Društvene norme
A) Nastanek B) Simbolizacija C) Interaktivno določanje D) Človeška avtonomija
A) Peter Burke B) Sheldon Stryker C) Herbert Blumer D) Alvin Gouldner
A) Empirični podatki B) Preverljivost C) Poudarek na interakcijah v majhnih skupinah D) Konceptualna jasnost
A) Teorija identitete B) Blumerjev procesualni interakcionizem C) Teorija vlog D) Teorija dogovorjenega reda
A) Socialna interakcija B) Jezik C) Čustva D) Dejavniki okolja
A) Obnašanja B) Čustvena nihanja C) Socialne interakcije D) Kulturne norme
A) Simpozij Blumer. B) Simpozij Mead. C) Simpozij Prus. D) Simpozij Couch-Stone.
A) SSSI Notes. B) Najpomembnejše točke s konferenc. C) Simbolne interakcije: novice. D) Posodobitve znanstvenih raziskav.
A) V izolaciji od drugih B) Družba C) Samo v izobraževalnih ustanovah D) Izključno v spletnih okoljih
A) Pomemben B) Ekonomija C) Moč D) Biološki impulzi
A) 1990-ta B) 1970-ta C) 1980-ta D) 1960-ta
A) Teorija dogovorjenega reda B) Šola iz Iowe C) Procesualni interakcionisti po Blumerju D) Šola iz Indiane
A) Manford H. Kuhn B) Sheldon Stryker C) Alvin Gouldner D) Peter Burke
A) Strukturni pristop. B) Analiza na makro ravni. C) Impresionistične raziskovalne metode. D) Izključno kvantitativne metode.
A) Biološke težave B) Politične težave C) Ekonomske težave D) Socialno-psihološke težave
A) Evropska podružnica. B) Azijska podružnica. C) Afriška podružnica. D) Ameriška podružnica. |