A) Emile Durkheim B) Max Weber C) Karl Marx D) George Herbert Mead
A) z vplivom medijev B) Z vladnimi politikami C) V interakciji z drugimi D) Z genetskim dedovanjem
A) Vloga avtoritete B) Pomen simbolov in pomenov C) Vpliv tehnologije D) Izvrševanje zakonov
A) Po naključju B) Z biološkim determinizmom C) s skupnimi pomeni in simboli D) s fizikalnimi zakoni
A) kot nadzorovano s strani vladajoče elite. B) Zaradi tehnološkega napredka C) Kot produkt vsakodnevnih interakcij D) Kot je določeno z družbenim razredom.
A) Teorija konfliktov B) Simbolni interakcionizem C) Feministična teorija D) Strukturni funkcionalizem
A) Pomaga posredovati pomene in čustva. B) Predstavlja oviro za razumevanje C) Vzpostavlja hierarhije D) Ni pomemben za družbene odnose.
A) Z izvajanjem poskusov v nadzorovanih okoljih B) Z analizo genetskih predispozicij C) Z opazovanjem preteklih trendov D) S preučevanjem družbenih interakcij in interpretacij
A) Pod vplivom političnih ideologij B) Kot stalna genetska lastnost C) Glede na ekonomski status D) kot dinamično in oblikovano z družbenimi interakcijami.
A) Vladne politike B) Dodelitev sredstev C) Reševanje konfliktov D) Komunikacija
A) Z genetiko B) Z izobraževanjem C) S socializacijo D) Z instinktom
A) George Simmel B) Erving Goffman C) Robert K. Merton D) Charles Horton Cooley
A) Charles Horton Cooley B) Herbert Blumer C) George Herbert Mead D) Erving Goffman
A) Egzistencializem. B) Funkcionalizem. C) Pragmatizem. D) Strukturalizem.
A) Gledanje televizije B) Branje knjig C) Pisanje esejev D) Pogovarjanje med seboj
A) Absence kakršnega koli notranjega pogovora pred izvedbo dejanja. B) Hitra, avtomatična reakcija na zunanje dražljaje. C) Notranji dialog, ki vključuje zamik v miselnem procesu. D) Čisto biološka reakcija brez simbolne interpretacije.
A) Ankete B) Udeleževalna opazovanja C) Analiza sekundarnih podatkov D) Eksperimenti
A) Individualne osebnostne lastnosti B) Interakcija C) Društvene norme D) Kulturni artefakti
A) Interaktivno določanje B) Človeška avtonomija C) Nastanek D) Simbolizacija
A) Herbert Blumer B) Peter Burke C) Sheldon Stryker D) Alvin Gouldner
A) Empirični podatki B) Konceptualna jasnost C) Poudarek na interakcijah v majhnih skupinah D) Preverljivost
A) Blumerjev procesualni interakcionizem B) Teorija vlog C) Teorija identitete D) Teorija dogovorjenega reda
A) Socialna interakcija B) Čustva C) Jezik D) Dejavniki okolja
A) Obnašanja B) Čustvena nihanja C) Kulturne norme D) Socialne interakcije
A) Simpozij Mead. B) Simpozij Prus. C) Simpozij Couch-Stone. D) Simpozij Blumer.
A) Najpomembnejše točke s konferenc. B) Posodobitve znanstvenih raziskav. C) SSSI Notes. D) Simbolne interakcije: novice.
A) Samo v izobraževalnih ustanovah B) Družba C) V izolaciji od drugih D) Izključno v spletnih okoljih
A) Biološki impulzi B) Moč C) Ekonomija D) Pomemben
A) 1980-ta B) 1990-ta C) 1960-ta D) 1970-ta
A) Šola iz Indiane B) Teorija dogovorjenega reda C) Šola iz Iowe D) Procesualni interakcionisti po Blumerju
A) Manford H. Kuhn B) Alvin Gouldner C) Peter Burke D) Sheldon Stryker
A) Strukturni pristop. B) Izključno kvantitativne metode. C) Analiza na makro ravni. D) Impresionistične raziskovalne metode.
A) Politične težave B) Socialno-psihološke težave C) Biološke težave D) Ekonomske težave
A) Ameriška podružnica. B) Evropska podružnica. C) Afriška podružnica. D) Azijska podružnica. |