A) Isaac Newton B) Galileo Galilei C) Stephen Hawking D) Albert Einstein
A) 500.000.000 metrov na sekundo B) 1.000.000.000.000 metrov na sekundo C) 299.792.458 metrov na sekundo D) 100.000.000 metrov na sekundo
A) Čas B) Hitrost svetlobe C) Masa D) Dolžina
A) Postane ničelna. B) Zmanjšuje C) Poveča D) Ostaja konstantna.
A) Ohranjanje navora B) Sila in pospešek C) Potencialna energija D) Ekvivalenca mase in energije
A) Plazma B) Kvantni vakuum C) Svetlobni eter D) Temna snov
A) Nadomestne dimenzije B) Vesoljsko potovanje skozi čas C) Integracija prostora in časa v enoten kontinuum D) Kvantna prepletenost
A) Kvantna prepletenost B) Načelo relativnosti C) Zakon o ohranitvi energije D) Zakon vztrajnosti
A) Albert Einstein B) Isaac Newton C) James Clerk Maxwell D) Galileo Galilei
A) 1915 B) 1895 C) 1925 D) 1905
A) So invariabilni (enaki). B) Spreminjajo se glede na položaj opazovalca. C) Odvisni so od pospeška. D) Spreminjajo se z hitrostjo.
A) Gibalne ure se ustavijo. B) Gibalne ure delujejo počasneje. C) Gibalne ure delujejo enako. D) Gibalne ure delujejo hitreje.
A) Dogodka se zgodita v različnih časovnih točkah. B) Dogodka ostajata hkrati. C) Njuno zaporedje se obrne. D) Dogodka izginejo.
A) Raven srednje šole B) Raven osnovne šole C) Raven podiplomskega študija D) Univerzitetna raven
A) E=c/m² B) E=mc² C) E=mc D) E=m/c²
A) Evklidska geometrija B) Newtonova geometrija C) Lorentzova geometrija D) Galilejeva geometrija
A) E B) m C) c D) L
A) Lorentzova transformacija B) Galilejeva transformacija C) Evklidska transformacija D) Newtonova transformacija
A) Galilejeva transformacija B) Newtonova mehanika C) Evklidska geometrija D) Relativistične korekcije
A) Razdalje med dvema dogodkoma, ki jih merijo opazovalci v gibanju, se razlikujejo. B) Hitrosti se ne seštevajo več na preprost način. C) Čas, ki ga merijo opazovalci v gibanju med dvema dogodkoma, se razlikuje. D) Dogodki, ki se zdita sinhrona enemu opazovalcu, morda niso sinhroni drugemu.
A) Skrčenje dolžine je izničeno. B) Raztezanje časa se ne pojavlja. C) Vizualne opazbe vedno prikazujejo dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. D) Dogodki se zdijo sinhronizirani za vse opazovalce.
A) Galilejeva geometrija B) Newtonova geometrija C) Lorentzova geometrija D) Evklidska geometrija
A) 1632 B) 1887 C) 1864 D) 1905
A) Einsteinova raziskava iz leta 1905 B) Poskus FitzGerald-Lorentz C) Poskus Michelson-Morley D) Poskus Maxwella
A) 1907 B) 1887 C) 1915 D) 1864
A) Z uporabo samo prostorskih koordinat. B) Z meritvami pospeškov. C) Z opazovanjem sprememb v hitrosti. D) Z uporabo ure z enakomerno periodičnostjo v referenčnem sistemu.
A) Referenčni sistem. B) Hitrost svetlobe. C) Dogodek. D) Pospešek.
A) James Clerk Maxwell. B) Henri Poincaré. C) Albert Einstein. D) Isaac Newton.
A) Galilejevi diagrami B) Njutonovi diagrami C) Minkovski diagrami D) Einsteinovi diagrami
A) Obe osi sta narisani navpično. B) Os 'x' C) Nobena os ni narisana navpično. D) Os 'ct'
A) arcsec(β) B) arccos(β) C) arctan(β) D) arcsin(β)
A) Sagnacov učinek. B) Raztezanje časa. C) Ekvivalenca mase in energije. D) Skrčenje po načelu Lorentza.
A) Kot nepremične v njegovem referenčnem sistemu. B) Kot gibanje počasneje od hitrosti svetlobe (c). C) Kot potovanje po vijugasti poti. D) V naravnost navzgor in navzdol.
A) Paul Langevin. B) Albert Einstein. C) Isaac Newton. D) Niels Bohr.
A) Dvojček, ki ostane na mestu, ne prejme nobenih signalov. B) Ker vsak dvojček prejme vse signale, poslane od drugega, kljub različnim izkušnjam. C) Ker se med potjo komunicirata v realnem času. D) Dvojček, ki potuje, pošlje več signalov, kot jih prejme.
A) Lorentzova transformacija B) Raztezanje časa C) Skrčenje dolžine D) Relativistično seštevanje hitrosti
A) Δx' = Δx * γ B) Δt' = Δt / γ C) Δx = Δx' * γ D) Δx' = Δx / γ
A) Δx = γΔx' B) Δt' = 0 C) Δx' ≠ 0 D) Δt' ≠ 0
A) Rotacija Thomasa ponuja rešitev. B) Samo skrajšanje dolžine. C) Nemogočnost potovanja hitreje od svetlobe. D) Učinki časovne razteznosti.
A) Ni predvidenega premika. B) To je posledica odklona svetlobe. C) Premik je odvisen od popolnega vlečenja etra. D) Premik bi bil posledica korekcije glede na čas potovanja svetlobe.
A) Delno povlečenje etra B) Popolno povlečenje etra C) Korekcija glede na čas potovanja svetlobe D) Relativistična odklon svetlobe
A) Frekvenca je odvisna od medija. B) Prejeta frekvenca se zmanjša. C) Prejeta frekvenca se poveča. D) Prejeta frekvenca ostane nespremenjena.
A) 2 sekundi B) 1,5 sekunde C) 3,1 sekunde D) 4 sekunde
A) 12 let B) 6,5 leta C) 10 let D) 5 let
A) 58.000 let B) 40.000 let C) 80.000 let D) 100.000 let
A) 100.000 let B) 200.000 let C) 148.000 let D) 150.000 let
A) γ je neodvisen od hitrosti. B) γ = tanh(φ). C) γ = cosh(φ). D) γ = sin(φ).
A) A⋅B = A0B0 + (A→ ⋅ B→). B) A⋅B = A0B0 - (A→ ⋅ B→). C) A⋅B = A0B0 - A1B1 - A2B2 - A3B3. D) A⋅B = A0B0 + A1B1 + A2B2 + A3B3.
A) Samo časovno usmerjeni in prostorsko usmerjeni. B) Pravokotni, vzporedni ali pravokotni. C) Odvisni izključno od prostorskih komponent. D) Časovno usmerjeni, prostorsko usmerjeni ali ničelni (svetlobni).
A) Širjenje valov B) Kvantna mehanika C) Termodinamika D) Splošna relativnost
A) Gravitačni potencial B) Potencial Liénarda-Wiecherta C) Newtonov potencial D) Coulombov potencial
A) Heisenbergov načelo nedoločnosti B) Diracova enačba C) Schrödingerjeva enačba D) Klein-Gordonova enačba
A) 2005 B) 1964 C) 1905 D) 1923
A) Založba TU Delft OPEN Books B) Založba Nauka, Moskva C) Univerzalna založba University of California Press D) Univerzalna založba Princeton University Press
A) Darrigol, Olivier B) Rindler, Wolfgang C) Wolf, Peter; Petit, Gerard D) Alvager, T.; Farley, F. J. M.; Kjellman, J.; Wallin, L.
A) Pomen relativnosti B) O elektromagnetizmu gibajočih se teles C) Zur Elektrodynamik bewegter Körper D) Relativnost: posebna in splošna teorija
A) Physics Letters B) Scholarpedia C) Isis D) Physical Review A
A) Lawrence Sklar B) Paul Tipler C) Sergey Stepanov D) Harvey R. Brown
A) Moderna fizika (4. izdaja) B) Mehanika in relativnost C) Klasična mehanika in posebna relativnost D) Relativistični svet
A) Darrigol, Olivier B) Alvager, T.; Farley, F. J. M. C) Wolf, Peter; Petit, Gerard D) Rindler, Wolfgang
A) 2005 B) 1977 C) 2018 D) 2026
A) TU Delft OPEN Publishing B) De Gruyter C) Princeton University Press D) Oxford University Press
A) Wolf, Peter; Petit, Gerard B) Darrigol, Olivier C) Rindler, Wolfgang D) Alvager, T.; Farley, F. J. M.
A) Olivier Darrigol B) Peter Wolf; Gerard Petit C) T. Alvager D) Wolfgang Rindler
A) Carl Sagan B) Richard Feynman C) Stephen Hawking D) Robert Katz
A) Opombe Hogga o posebni relativnosti B) MathPages – Razmišljanja o relativnosti C) Bondi-jeva K-računska metoda D) Kalkulator relativnosti: posebna relativnost
A) Fundacije Grega Egana B) Zvočni posnetek: Cain/Gay (2006) – Astronomy Cast C) Kalkulator relativnosti: posebna relativnost D) Einstein Online
A) MathPages – Razmišljanja o relativnosti B) Kalkulator relativnosti: posebna relativnost C) Opombe Hogga o posebni relativnosti D) SpecialRelativity.net
A) Audio: Cain/Gay (2006) – Astronomy Cast B) Einsteinova svetloba C) Opombe Hogga o posebni relativnosti D) Kalkulator relativnosti: posebna relativnost
A) Relativnost v realnem času B) S pogledom na Einsteina C) Simulator posebne relativnosti Warp D) hitrost svetlobe
A) Simulator posebne relativnosti z možnostjo prehitevanja svetlobne hitrosti B) Skoraj kot Einstein C) Hitrost svetlobe D) Relativnost v realnem času |