A) Albert Einstein B) Stephen Hawking C) Isaac Newton D) Galileo Galilei
A) 500.000.000 metrov na sekundo B) 299.792.458 metrov na sekundo C) 1.000.000.000.000 metrov na sekundo D) 100.000.000 metrov na sekundo
A) Masa B) Čas C) Dolžina D) Hitrost svetlobe
A) Ostaja konstantna. B) Zmanjšuje C) Poveča D) Postane ničelna.
A) Potencialna energija B) Ohranjanje navora C) Sila in pospešek D) Ekvivalenca mase in energije
A) Svetlobni eter B) Kvantni vakuum C) Temna snov D) Plazma
A) Nadomestne dimenzije B) Vesoljsko potovanje skozi čas C) Kvantna prepletenost D) Integracija prostora in časa v enoten kontinuum
A) Zakon o ohranitvi energije B) Zakon vztrajnosti C) Kvantna prepletenost D) Načelo relativnosti
A) James Clerk Maxwell B) Isaac Newton C) Galileo Galilei D) Albert Einstein
A) 1905 B) 1915 C) 1895 D) 1925
A) Spreminjajo se glede na položaj opazovalca. B) So invariabilni (enaki). C) Odvisni so od pospeška. D) Spreminjajo se z hitrostjo.
A) Gibalne ure delujejo hitreje. B) Gibalne ure delujejo počasneje. C) Gibalne ure se ustavijo. D) Gibalne ure delujejo enako.
A) Dogodka se zgodita v različnih časovnih točkah. B) Njuno zaporedje se obrne. C) Dogodka izginejo. D) Dogodka ostajata hkrati.
A) Raven osnovne šole B) Raven podiplomskega študija C) Univerzitetna raven D) Raven srednje šole
A) E=m/c² B) E=mc² C) E=mc D) E=c/m²
A) Evklidska geometrija B) Galilejeva geometrija C) Lorentzova geometrija D) Newtonova geometrija
A) c B) m C) L D) E
A) Newtonova transformacija B) Galilejeva transformacija C) Lorentzova transformacija D) Evklidska transformacija
A) Relativistične korekcije B) Galilejeva transformacija C) Newtonova mehanika D) Evklidska geometrija
A) Dogodki, ki se zdita sinhrona enemu opazovalcu, morda niso sinhroni drugemu. B) Razdalje med dvema dogodkoma, ki jih merijo opazovalci v gibanju, se razlikujejo. C) Čas, ki ga merijo opazovalci v gibanju med dvema dogodkoma, se razlikuje. D) Hitrosti se ne seštevajo več na preprost način.
A) Skrčenje dolžine je izničeno. B) Vizualne opazbe vedno prikazujejo dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. C) Dogodki se zdijo sinhronizirani za vse opazovalce. D) Raztezanje časa se ne pojavlja.
A) Lorentzova geometrija B) Evklidska geometrija C) Galilejeva geometrija D) Newtonova geometrija
A) 1632 B) 1905 C) 1864 D) 1887
A) Poskus Maxwella B) Einsteinova raziskava iz leta 1905 C) Poskus FitzGerald-Lorentz D) Poskus Michelson-Morley
A) 1907 B) 1915 C) 1864 D) 1887
A) Z uporabo samo prostorskih koordinat. B) Z uporabo ure z enakomerno periodičnostjo v referenčnem sistemu. C) Z opazovanjem sprememb v hitrosti. D) Z meritvami pospeškov.
A) Hitrost svetlobe. B) Referenčni sistem. C) Pospešek. D) Dogodek.
A) Isaac Newton. B) Henri Poincaré. C) Albert Einstein. D) James Clerk Maxwell.
A) Njutonovi diagrami B) Galilejevi diagrami C) Einsteinovi diagrami D) Minkovski diagrami
A) Os 'ct' B) Os 'x' C) Nobena os ni narisana navpično. D) Obe osi sta narisani navpično.
A) arccos(β) B) arcsec(β) C) arctan(β) D) arcsin(β)
A) Ekvivalenca mase in energije. B) Skrčenje po načelu Lorentza. C) Raztezanje časa. D) Sagnacov učinek.
A) Kot gibanje počasneje od hitrosti svetlobe (c). B) V naravnost navzgor in navzdol. C) Kot potovanje po vijugasti poti. D) Kot nepremične v njegovem referenčnem sistemu.
A) Niels Bohr. B) Isaac Newton. C) Paul Langevin. D) Albert Einstein.
A) Dvojček, ki ostane na mestu, ne prejme nobenih signalov. B) Ker vsak dvojček prejme vse signale, poslane od drugega, kljub različnim izkušnjam. C) Dvojček, ki potuje, pošlje več signalov, kot jih prejme. D) Ker se med potjo komunicirata v realnem času.
A) Skrčenje dolžine B) Lorentzova transformacija C) Relativistično seštevanje hitrosti D) Raztezanje časa
A) Δx' = Δx * γ B) Δt' = Δt / γ C) Δx' = Δx / γ D) Δx = Δx' * γ
A) Δx' ≠ 0 B) Δx = γΔx' C) Δt' = 0 D) Δt' ≠ 0
A) Rotacija Thomasa ponuja rešitev. B) Nemogočnost potovanja hitreje od svetlobe. C) Samo skrajšanje dolžine. D) Učinki časovne razteznosti.
A) Ni predvidenega premika. B) To je posledica odklona svetlobe. C) Premik je odvisen od popolnega vlečenja etra. D) Premik bi bil posledica korekcije glede na čas potovanja svetlobe.
A) Popolno povlečenje etra B) Korekcija glede na čas potovanja svetlobe C) Relativistična odklon svetlobe D) Delno povlečenje etra
A) Prejeta frekvenca se zmanjša. B) Prejeta frekvenca se poveča. C) Prejeta frekvenca ostane nespremenjena. D) Frekvenca je odvisna od medija.
A) 1,5 sekunde B) 2 sekundi C) 4 sekunde D) 3,1 sekunde
A) 10 let B) 6,5 leta C) 5 let D) 12 let
A) 58.000 let B) 100.000 let C) 80.000 let D) 40.000 let
A) 148.000 let B) 200.000 let C) 100.000 let D) 150.000 let
A) γ je neodvisen od hitrosti. B) γ = cosh(φ). C) γ = sin(φ). D) γ = tanh(φ).
A) A⋅B = A0B0 + A1B1 + A2B2 + A3B3. B) A⋅B = A0B0 + (A→ ⋅ B→). C) A⋅B = A0B0 - (A→ ⋅ B→). D) A⋅B = A0B0 - A1B1 - A2B2 - A3B3.
A) Samo časovno usmerjeni in prostorsko usmerjeni. B) Odvisni izključno od prostorskih komponent. C) Časovno usmerjeni, prostorsko usmerjeni ali ničelni (svetlobni). D) Pravokotni, vzporedni ali pravokotni.
A) Kvantna mehanika B) Termodinamika C) Širjenje valov D) Splošna relativnost
A) Newtonov potencial B) Gravitačni potencial C) Potencial Liénarda-Wiecherta D) Coulombov potencial
A) Klein-Gordonova enačba B) Schrödingerjeva enačba C) Heisenbergov načelo nedoločnosti D) Diracova enačba
A) 1923 B) 2005 C) 1905 D) 1964
A) Založba Nauka, Moskva B) Univerzalna založba Princeton University Press C) Založba TU Delft OPEN Books D) Univerzalna založba University of California Press
A) Darrigol, Olivier B) Wolf, Peter; Petit, Gerard C) Rindler, Wolfgang D) Alvager, T.; Farley, F. J. M.; Kjellman, J.; Wallin, L.
A) Pomen relativnosti B) O elektromagnetizmu gibajočih se teles C) Zur Elektrodynamik bewegter Körper D) Relativnost: posebna in splošna teorija
A) Scholarpedia B) Physics Letters C) Physical Review A D) Isis
A) Harvey R. Brown B) Sergey Stepanov C) Lawrence Sklar D) Paul Tipler
A) Klasična mehanika in posebna relativnost B) Mehanika in relativnost C) Moderna fizika (4. izdaja) D) Relativistični svet
A) Wolf, Peter; Petit, Gerard B) Alvager, T.; Farley, F. J. M. C) Rindler, Wolfgang D) Darrigol, Olivier
A) 2005 B) 1977 C) 2018 D) 2026
A) Princeton University Press B) De Gruyter C) Oxford University Press D) TU Delft OPEN Publishing
A) Wolf, Peter; Petit, Gerard B) Alvager, T.; Farley, F. J. M. C) Rindler, Wolfgang D) Darrigol, Olivier
A) T. Alvager B) Peter Wolf; Gerard Petit C) Wolfgang Rindler D) Olivier Darrigol
A) Stephen Hawking B) Carl Sagan C) Richard Feynman D) Robert Katz
A) Kalkulator relativnosti: posebna relativnost B) MathPages – Razmišljanja o relativnosti C) Opombe Hogga o posebni relativnosti D) Bondi-jeva K-računska metoda
A) Einstein Online B) Fundacije Grega Egana C) Zvočni posnetek: Cain/Gay (2006) – Astronomy Cast D) Kalkulator relativnosti: posebna relativnost
A) Opombe Hogga o posebni relativnosti B) SpecialRelativity.net C) Kalkulator relativnosti: posebna relativnost D) MathPages – Razmišljanja o relativnosti
A) Audio: Cain/Gay (2006) – Astronomy Cast B) Opombe Hogga o posebni relativnosti C) Kalkulator relativnosti: posebna relativnost D) Einsteinova svetloba
A) Simulator posebne relativnosti Warp B) S pogledom na Einsteina C) Relativnost v realnem času D) hitrost svetlobe
A) Skoraj kot Einstein B) Simulator posebne relativnosti z možnostjo prehitevanja svetlobne hitrosti C) Hitrost svetlobe D) Relativnost v realnem času |