A) Isaac Newton B) Stephen Hawking C) Galileo Galilei D) Albert Einstein
A) 100.000.000 metrov na sekundo B) 1.000.000.000.000 metrov na sekundo C) 500.000.000 metrov na sekundo D) 299.792.458 metrov na sekundo
A) Hitrost svetlobe B) Čas C) Dolžina D) Masa
A) Postane ničelna. B) Ostaja konstantna. C) Zmanjšuje D) Poveča
A) Ohranjanje navora B) Ekvivalenca mase in energije C) Sila in pospešek D) Potencialna energija
A) Kvantni vakuum B) Svetlobni eter C) Temna snov D) Plazma
A) Vesoljsko potovanje skozi čas B) Kvantna prepletenost C) Integracija prostora in časa v enoten kontinuum D) Nadomestne dimenzije
A) Zakon vztrajnosti B) Zakon o ohranitvi energije C) Načelo relativnosti D) Kvantna prepletenost
A) Isaac Newton B) Albert Einstein C) Galileo Galilei D) James Clerk Maxwell
A) 1915 B) 1925 C) 1895 D) 1905
A) Odvisni so od pospeška. B) So invariabilni (enaki). C) Spreminjajo se glede na položaj opazovalca. D) Spreminjajo se z hitrostjo.
A) Gibalne ure delujejo enako. B) Gibalne ure delujejo počasneje. C) Gibalne ure se ustavijo. D) Gibalne ure delujejo hitreje.
A) Njuno zaporedje se obrne. B) Dogodka ostajata hkrati. C) Dogodka izginejo. D) Dogodka se zgodita v različnih časovnih točkah.
A) Raven osnovne šole B) Raven srednje šole C) Univerzitetna raven D) Raven podiplomskega študija
A) E=mc² B) E=m/c² C) E=mc D) E=c/m²
A) Evklidska geometrija B) Newtonova geometrija C) Galilejeva geometrija D) Lorentzova geometrija
A) E B) c C) m D) L
A) Evklidska transformacija B) Lorentzova transformacija C) Newtonova transformacija D) Galilejeva transformacija
A) Evklidska geometrija B) Galilejeva transformacija C) Newtonova mehanika D) Relativistične korekcije
A) Čas, ki ga merijo opazovalci v gibanju med dvema dogodkoma, se razlikuje. B) Razdalje med dvema dogodkoma, ki jih merijo opazovalci v gibanju, se razlikujejo. C) Hitrosti se ne seštevajo več na preprost način. D) Dogodki, ki se zdita sinhrona enemu opazovalcu, morda niso sinhroni drugemu.
A) Vizualne opazbe vedno prikazujejo dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. B) Raztezanje časa se ne pojavlja. C) Dogodki se zdijo sinhronizirani za vse opazovalce. D) Skrčenje dolžine je izničeno.
A) Galilejeva geometrija B) Evklidska geometrija C) Lorentzova geometrija D) Newtonova geometrija
A) 1864 B) 1887 C) 1905 D) 1632
A) Poskus FitzGerald-Lorentz B) Poskus Maxwella C) Poskus Michelson-Morley D) Einsteinova raziskava iz leta 1905
A) 1864 B) 1887 C) 1915 D) 1907
A) Z uporabo samo prostorskih koordinat. B) Z opazovanjem sprememb v hitrosti. C) Z uporabo ure z enakomerno periodičnostjo v referenčnem sistemu. D) Z meritvami pospeškov.
A) Referenčni sistem. B) Hitrost svetlobe. C) Dogodek. D) Pospešek.
A) Albert Einstein. B) Henri Poincaré. C) James Clerk Maxwell. D) Isaac Newton.
A) Minkovski diagrami B) Galilejevi diagrami C) Njutonovi diagrami D) Einsteinovi diagrami
A) Os 'ct' B) Os 'x' C) Nobena os ni narisana navpično. D) Obe osi sta narisani navpično.
A) arcsin(β) B) arccos(β) C) arcsec(β) D) arctan(β)
A) Ekvivalenca mase in energije. B) Skrčenje po načelu Lorentza. C) Sagnacov učinek. D) Raztezanje časa.
A) Kot gibanje počasneje od hitrosti svetlobe (c). B) Kot nepremične v njegovem referenčnem sistemu. C) Kot potovanje po vijugasti poti. D) V naravnost navzgor in navzdol.
A) Paul Langevin. B) Niels Bohr. C) Albert Einstein. D) Isaac Newton.
A) Ker se med potjo komunicirata v realnem času. B) Dvojček, ki ostane na mestu, ne prejme nobenih signalov. C) Dvojček, ki potuje, pošlje več signalov, kot jih prejme. D) Ker vsak dvojček prejme vse signale, poslane od drugega, kljub različnim izkušnjam.
A) Skrčenje dolžine B) Lorentzova transformacija C) Raztezanje časa D) Relativistično seštevanje hitrosti
A) Δx' = Δx / γ B) Δx' = Δx * γ C) Δx = Δx' * γ D) Δt' = Δt / γ
A) Δt' ≠ 0 B) Δx' ≠ 0 C) Δx = γΔx' D) Δt' = 0
A) Učinki časovne razteznosti. B) Nemogočnost potovanja hitreje od svetlobe. C) Samo skrajšanje dolžine. D) Rotacija Thomasa ponuja rešitev.
A) To je posledica odklona svetlobe. B) Ni predvidenega premika. C) Premik je odvisen od popolnega vlečenja etra. D) Premik bi bil posledica korekcije glede na čas potovanja svetlobe.
A) Korekcija glede na čas potovanja svetlobe B) Delno povlečenje etra C) Relativistična odklon svetlobe D) Popolno povlečenje etra
A) Prejeta frekvenca se zmanjša. B) Frekvenca je odvisna od medija. C) Prejeta frekvenca ostane nespremenjena. D) Prejeta frekvenca se poveča.
A) 4 sekunde B) 2 sekundi C) 3,1 sekunde D) 1,5 sekunde
A) 5 let B) 12 let C) 6,5 leta D) 10 let
A) 80.000 let B) 58.000 let C) 40.000 let D) 100.000 let
A) 150.000 let B) 200.000 let C) 148.000 let D) 100.000 let
A) γ = sin(φ). B) γ = tanh(φ). C) γ = cosh(φ). D) γ je neodvisen od hitrosti.
A) A⋅B = A0B0 + A1B1 + A2B2 + A3B3. B) A⋅B = A0B0 - (A→ ⋅ B→). C) A⋅B = A0B0 + (A→ ⋅ B→). D) A⋅B = A0B0 - A1B1 - A2B2 - A3B3.
A) Pravokotni, vzporedni ali pravokotni. B) Samo časovno usmerjeni in prostorsko usmerjeni. C) Časovno usmerjeni, prostorsko usmerjeni ali ničelni (svetlobni). D) Odvisni izključno od prostorskih komponent.
A) Splošna relativnost B) Kvantna mehanika C) Termodinamika D) Širjenje valov
A) Gravitačni potencial B) Potencial Liénarda-Wiecherta C) Newtonov potencial D) Coulombov potencial
A) Schrödingerjeva enačba B) Klein-Gordonova enačba C) Diracova enačba D) Heisenbergov načelo nedoločnosti
A) 2005 B) 1964 C) 1905 D) 1923
A) Založba Nauka, Moskva B) Univerzalna založba Princeton University Press C) Založba TU Delft OPEN Books D) Univerzalna založba University of California Press
A) Darrigol, Olivier B) Wolf, Peter; Petit, Gerard C) Rindler, Wolfgang D) Alvager, T.; Farley, F. J. M.; Kjellman, J.; Wallin, L.
A) O elektromagnetizmu gibajočih se teles B) Relativnost: posebna in splošna teorija C) Zur Elektrodynamik bewegter Körper D) Pomen relativnosti
A) Physical Review A B) Isis C) Scholarpedia D) Physics Letters
A) Paul Tipler B) Sergey Stepanov C) Lawrence Sklar D) Harvey R. Brown
A) Klasična mehanika in posebna relativnost B) Mehanika in relativnost C) Moderna fizika (4. izdaja) D) Relativistični svet
A) Alvager, T.; Farley, F. J. M. B) Darrigol, Olivier C) Rindler, Wolfgang D) Wolf, Peter; Petit, Gerard
A) 2026 B) 1977 C) 2018 D) 2005
A) Oxford University Press B) De Gruyter C) TU Delft OPEN Publishing D) Princeton University Press
A) Wolf, Peter; Petit, Gerard B) Alvager, T.; Farley, F. J. M. C) Darrigol, Olivier D) Rindler, Wolfgang
A) T. Alvager B) Wolfgang Rindler C) Olivier Darrigol D) Peter Wolf; Gerard Petit
A) Richard Feynman B) Robert Katz C) Carl Sagan D) Stephen Hawking
A) MathPages – Razmišljanja o relativnosti B) Bondi-jeva K-računska metoda C) Kalkulator relativnosti: posebna relativnost D) Opombe Hogga o posebni relativnosti
A) Fundacije Grega Egana B) Zvočni posnetek: Cain/Gay (2006) – Astronomy Cast C) Einstein Online D) Kalkulator relativnosti: posebna relativnost
A) MathPages – Razmišljanja o relativnosti B) Opombe Hogga o posebni relativnosti C) Kalkulator relativnosti: posebna relativnost D) SpecialRelativity.net
A) Kalkulator relativnosti: posebna relativnost B) Audio: Cain/Gay (2006) – Astronomy Cast C) Opombe Hogga o posebni relativnosti D) Einsteinova svetloba
A) S pogledom na Einsteina B) Relativnost v realnem času C) hitrost svetlobe D) Simulator posebne relativnosti Warp
A) Simulator posebne relativnosti z možnostjo prehitevanja svetlobne hitrosti B) Relativnost v realnem času C) Skoraj kot Einstein D) Hitrost svetlobe |