A) Stephen Hawking B) Albert Einstein C) Galileo Galilei D) Isaac Newton
A) 500.000.000 metrov na sekundo B) 299.792.458 metrov na sekundo C) 100.000.000 metrov na sekundo D) 1.000.000.000.000 metrov na sekundo
A) Hitrost svetlobe B) Čas C) Dolžina D) Masa
A) Ostaja konstantna. B) Poveča C) Postane ničelna. D) Zmanjšuje
A) Potencialna energija B) Sila in pospešek C) Ekvivalenca mase in energije D) Ohranjanje navora
A) Kvantni vakuum B) Plazma C) Svetlobni eter D) Temna snov
A) Kvantna prepletenost B) Nadomestne dimenzije C) Vesoljsko potovanje skozi čas D) Integracija prostora in časa v enoten kontinuum
A) Načelo relativnosti B) Zakon vztrajnosti C) Kvantna prepletenost D) Zakon o ohranitvi energije
A) James Clerk Maxwell B) Albert Einstein C) Isaac Newton D) Galileo Galilei
A) 1925 B) 1905 C) 1915 D) 1895
A) So invariabilni (enaki). B) Spreminjajo se z hitrostjo. C) Spreminjajo se glede na položaj opazovalca. D) Odvisni so od pospeška.
A) Gibalne ure delujejo počasneje. B) Gibalne ure se ustavijo. C) Gibalne ure delujejo enako. D) Gibalne ure delujejo hitreje.
A) Dogodka izginejo. B) Njuno zaporedje se obrne. C) Dogodka se zgodita v različnih časovnih točkah. D) Dogodka ostajata hkrati.
A) Univerzitetna raven B) Raven podiplomskega študija C) Raven osnovne šole D) Raven srednje šole
A) E=c/m² B) E=mc C) E=m/c² D) E=mc²
A) Lorentzova geometrija B) Newtonova geometrija C) Evklidska geometrija D) Galilejeva geometrija
A) c B) m C) E D) L
A) Lorentzova transformacija B) Newtonova transformacija C) Galilejeva transformacija D) Evklidska transformacija
A) Galilejeva transformacija B) Evklidska geometrija C) Newtonova mehanika D) Relativistične korekcije
A) Razdalje med dvema dogodkoma, ki jih merijo opazovalci v gibanju, se razlikujejo. B) Dogodki, ki se zdita sinhrona enemu opazovalcu, morda niso sinhroni drugemu. C) Hitrosti se ne seštevajo več na preprost način. D) Čas, ki ga merijo opazovalci v gibanju med dvema dogodkoma, se razlikuje.
A) Dogodki se zdijo sinhronizirani za vse opazovalce. B) Skrčenje dolžine je izničeno. C) Vizualne opazbe vedno prikazujejo dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. D) Raztezanje časa se ne pojavlja.
A) Galilejeva geometrija B) Lorentzova geometrija C) Newtonova geometrija D) Evklidska geometrija
A) 1887 B) 1905 C) 1632 D) 1864
A) Poskus FitzGerald-Lorentz B) Poskus Maxwella C) Einsteinova raziskava iz leta 1905 D) Poskus Michelson-Morley
A) 1864 B) 1887 C) 1907 D) 1915
A) Z meritvami pospeškov. B) Z uporabo samo prostorskih koordinat. C) Z opazovanjem sprememb v hitrosti. D) Z uporabo ure z enakomerno periodičnostjo v referenčnem sistemu.
A) Dogodek. B) Hitrost svetlobe. C) Referenčni sistem. D) Pospešek.
A) Isaac Newton. B) James Clerk Maxwell. C) Albert Einstein. D) Henri Poincaré.
A) Minkovski diagrami B) Galilejevi diagrami C) Einsteinovi diagrami D) Njutonovi diagrami
A) Os 'ct' B) Obe osi sta narisani navpično. C) Os 'x' D) Nobena os ni narisana navpično.
A) arcsin(β) B) arcsec(β) C) arccos(β) D) arctan(β)
A) Raztezanje časa. B) Sagnacov učinek. C) Ekvivalenca mase in energije. D) Skrčenje po načelu Lorentza.
A) Kot gibanje počasneje od hitrosti svetlobe (c). B) Kot potovanje po vijugasti poti. C) V naravnost navzgor in navzdol. D) Kot nepremične v njegovem referenčnem sistemu.
A) Isaac Newton. B) Albert Einstein. C) Niels Bohr. D) Paul Langevin.
A) Ker se med potjo komunicirata v realnem času. B) Dvojček, ki ostane na mestu, ne prejme nobenih signalov. C) Dvojček, ki potuje, pošlje več signalov, kot jih prejme. D) Ker vsak dvojček prejme vse signale, poslane od drugega, kljub različnim izkušnjam.
A) Lorentzova transformacija B) Raztezanje časa C) Skrčenje dolžine D) Relativistično seštevanje hitrosti
A) Δx' = Δx * γ B) Δx = Δx' * γ C) Δx' = Δx / γ D) Δt' = Δt / γ
A) Δt' ≠ 0 B) Δt' = 0 C) Δx' ≠ 0 D) Δx = γΔx'
A) Nemogočnost potovanja hitreje od svetlobe. B) Učinki časovne razteznosti. C) Rotacija Thomasa ponuja rešitev. D) Samo skrajšanje dolžine.
A) Ni predvidenega premika. B) Premik je odvisen od popolnega vlečenja etra. C) Premik bi bil posledica korekcije glede na čas potovanja svetlobe. D) To je posledica odklona svetlobe.
A) Relativistična odklon svetlobe B) Korekcija glede na čas potovanja svetlobe C) Delno povlečenje etra D) Popolno povlečenje etra
A) Prejeta frekvenca ostane nespremenjena. B) Prejeta frekvenca se poveča. C) Frekvenca je odvisna od medija. D) Prejeta frekvenca se zmanjša.
A) 4 sekunde B) 3,1 sekunde C) 2 sekundi D) 1,5 sekunde
A) 12 let B) 5 let C) 6,5 leta D) 10 let
A) 40.000 let B) 100.000 let C) 80.000 let D) 58.000 let
A) 148.000 let B) 100.000 let C) 200.000 let D) 150.000 let
A) γ = cosh(φ). B) γ je neodvisen od hitrosti. C) γ = tanh(φ). D) γ = sin(φ).
A) A⋅B = A0B0 + (A→ ⋅ B→). B) A⋅B = A0B0 - A1B1 - A2B2 - A3B3. C) A⋅B = A0B0 + A1B1 + A2B2 + A3B3. D) A⋅B = A0B0 - (A→ ⋅ B→).
A) Odvisni izključno od prostorskih komponent. B) Časovno usmerjeni, prostorsko usmerjeni ali ničelni (svetlobni). C) Pravokotni, vzporedni ali pravokotni. D) Samo časovno usmerjeni in prostorsko usmerjeni.
A) Kvantna mehanika B) Širjenje valov C) Termodinamika D) Splošna relativnost
A) Gravitačni potencial B) Potencial Liénarda-Wiecherta C) Coulombov potencial D) Newtonov potencial
A) Heisenbergov načelo nedoločnosti B) Schrödingerjeva enačba C) Diracova enačba D) Klein-Gordonova enačba
A) 1905 B) 1964 C) 2005 D) 1923
A) Založba Nauka, Moskva B) Založba TU Delft OPEN Books C) Univerzalna založba University of California Press D) Univerzalna založba Princeton University Press
A) Darrigol, Olivier B) Rindler, Wolfgang C) Alvager, T.; Farley, F. J. M.; Kjellman, J.; Wallin, L. D) Wolf, Peter; Petit, Gerard
A) O elektromagnetizmu gibajočih se teles B) Zur Elektrodynamik bewegter Körper C) Pomen relativnosti D) Relativnost: posebna in splošna teorija
A) Isis B) Physical Review A C) Physics Letters D) Scholarpedia
A) Sergey Stepanov B) Paul Tipler C) Harvey R. Brown D) Lawrence Sklar
A) Relativistični svet B) Mehanika in relativnost C) Klasična mehanika in posebna relativnost D) Moderna fizika (4. izdaja)
A) Alvager, T.; Farley, F. J. M. B) Darrigol, Olivier C) Wolf, Peter; Petit, Gerard D) Rindler, Wolfgang
A) 2005 B) 1977 C) 2026 D) 2018
A) Princeton University Press B) Oxford University Press C) De Gruyter D) TU Delft OPEN Publishing
A) Darrigol, Olivier B) Rindler, Wolfgang C) Wolf, Peter; Petit, Gerard D) Alvager, T.; Farley, F. J. M.
A) Peter Wolf; Gerard Petit B) T. Alvager C) Wolfgang Rindler D) Olivier Darrigol
A) Carl Sagan B) Richard Feynman C) Robert Katz D) Stephen Hawking
A) Bondi-jeva K-računska metoda B) Kalkulator relativnosti: posebna relativnost C) MathPages – Razmišljanja o relativnosti D) Opombe Hogga o posebni relativnosti
A) Kalkulator relativnosti: posebna relativnost B) Einstein Online C) Fundacije Grega Egana D) Zvočni posnetek: Cain/Gay (2006) – Astronomy Cast
A) Kalkulator relativnosti: posebna relativnost B) Opombe Hogga o posebni relativnosti C) SpecialRelativity.net D) MathPages – Razmišljanja o relativnosti
A) Einsteinova svetloba B) Opombe Hogga o posebni relativnosti C) Kalkulator relativnosti: posebna relativnost D) Audio: Cain/Gay (2006) – Astronomy Cast
A) hitrost svetlobe B) Simulator posebne relativnosti Warp C) S pogledom na Einsteina D) Relativnost v realnem času
A) Skoraj kot Einstein B) Hitrost svetlobe C) Simulator posebne relativnosti z možnostjo prehitevanja svetlobne hitrosti D) Relativnost v realnem času |