A) Biologija B) Optika C) Termodinamika D) Akustika
A) Difrakcija B) Disperzija C) Razmislek D) Refrakcija
A) Konkavno ogledalo B) Ravninsko ogledalo C) Konveksno ogledalo D) Ploščato ogledalo
A) Disperzija B) Rayleighovo sipanje C) Difrakcija D) Refrakcija
A) Učenec B) Iris C) Roženica D) Objektiv
A) Cilindrična leča B) Konveksni objektiv C) Konkavni objektiv D) Dvogoriščna leča
A) Vijolična B) Modra C) Rdeča D) Zelena
A) 500.000 milj na sekundo B) 1 milijarda čevljev na sekundo C) 100.000 kilometrov na sekundo D) 299.792.458 metrov na sekundo
A) 45 stopinj B) 180 stopinj C) 90 stopinj D) Odbojni kot
A) Evklid B) Platon C) Aristotel D) Demokrit
A) Perzijci B) Grki C) Rimljani D) Stari Egipčani in Mezopotamci
A) Alhazen B) Evklid C) Roger Bacon D) Platon
A) Alhazen (Ibn al-Haytham) B) Roger Bacon C) Johannes Kepler D) Robert Grosseteste
A) Isaac Newton B) Christiaan Huygens C) René Descartes D) Johannes Kepler
A) Isaac Newton B) Johannes Kepler C) Christiaan Huygens D) Robert Hooke
A) Poskus s refleksijo na ogledalu B) Poskus lomljenja skozi leče C) Poskus z dvojno režo D) Poskus disperzije skozi prizmo
A) Isaac Newton B) Thomas Young C) Augustin-Jean Fresnel D) James Clerk Maxwell
A) Interferenca svetlobe B) Fotoelektrični učinek C) Črno telo (sevanje črnega telesa) D) Difrakcijski vzorci
A) Max Planck B) Albert Einstein C) Niels Bohr D) James Clerk Maxwell
A) George Sudarshan, Roy J. Glauber in Leonard Mandel B) Max Planck in Niels Bohr C) Isaac Newton in Christiaan Huygens D) Paul Dirac in Albert Einstein
A) Očala. B) Prve nošene očale. C) Kompozitni mikroskop. D) Refraktorski teleskop.
A) Alhazen B) Roger Bacon C) Thomas Aquinas D) Robert Grosseteste
A) Christiaan Huygens B) Isaac Newton C) Roger Bacon D) Johannes Kepler
A) Albert Einstein in Niels Bohr B) Isaac Newton in Robert Hooke C) Thomas Young in Augustin-Jean Fresnel D) James Clerk Maxwell in Max Planck
A) Kompozitni mikroskop B) Očala C) Refraktorski teleskop D) Masar
A) Svetloba potuje po krožnih poteh. B) Svetloba potuje naključno. C) Svetloba potuje po naravnostih. D) Svetloba potuje kot elektromagnetni val.
A) Huygensov princip. B) Planckova konstanta. C) Newtonov zakon gibanja. D) Fermatov princip, ki pravi, da svetloba potuje po poti, ki jo je mogoče prevoziti v najmanjšem času.
A) Inverzija levo-desno B) Inverzija sprednja-zadnja C) Inverzija zgornja-spodnja D) Brez inverzije
A) Parabolična ogledala B) Kotne refleksije C) Sferična ogledala D) Ravnine ogledala
A) Prečkajo ga brez spremembe smeri. B) Rastrosijo naključno. C) Združijo se v skupni goriščni točki. D) Razširjajo se stran od goriščne točke.
A) Astigmatizem B) Kromatična aberacija C) Sferična aberacija D) Aberacija koma
A) Prevrnjena B) Navidezna C) Resnična D) Povečana
A) Slika je obrnjena. B) Slika je usmerjena navzgor. C) Slika je navidezna. D) Velikost slike se ne spremeni.
A) n1 / n2 = sin(θ1) / sin(θ2) B) n1 + n2 = sin(θ1) + sin(θ2) C) n1 - n2 = sin(θ1) - sin(θ2) D) n1 * sin θ1 = n2 * sin θ2
A) n = cv B) n = v/c C) n = c + v D) n = c/v
A) Izotropni materiali. B) Anizotropni materiali. C) Materiali s postopoma spreminjajočim se indeksom lomljivega kazalnika (GRIN). D) Homogeni materiali.
A) Niels Bohr B) Isaac Newton C) Albert Einstein D) James Clerk Maxwell
A) Učinki difrakcije. B) Interferenčni vzorci. C) Aberacije, ki so odvisne od enotne barve svetlobe. D) Kromatične aberacije.
A) Delci. B) Valovanja. C) Snopi. D) Samo fotoni.
A) 3,0 × 108 m/s. B) 4,0 × 108 m/s. C) 1,5 × 108 m/s. D) 2,5 × 108 m/s.
A) 400 do 700 nanometrov. B) 200 do 900 nanometrov. C) 300 do 600 nanometrov. D) 500 do 800 nanometrov.
A) Maxwellove enačbe B) Propagacija Gaussovih žarkov C) Huygensovo načelo D) Kirchhoffova enačba difrakcije
A) Fourierjeva optika B) Skalarni model C) Vektorski model D) Geometrična optika
A) Metoda končnih elementov B) Geometrična optika C) Širjenje Gaussovega snopa D) Huygens-Fresnelovo načelo
A) Metoda končnih elementov B) Kirchhoffova enačba za difrakcijo C) Fourierjeva optika D) Propagacija Gaussovega snopa
A) Propagacija Gaussovih žarkov. B) Fourierjeva optika. C) Numerične metode modeliranja, kot je metoda končnih elementov. D) Geometrična optika.
A) Naključni vzorci interference. B) Konstruktivna interferenca z večjo amplitudo. C) Brez spremembe amplitude valovne oblike. D) Destruktivna interferenca z manjšo amplitudo.
A) Uničujoča interferenca zmanjšane amplitude. B) Brez spremembe amplitude valovne oblike. C) Gradna interferenca s povečano amplitudo. D) Naključni vzorci interference.
A) Superpozicija B) Optika C) Načelo Huygensa-Fresnela D) Interferometrija
A) Michelsonov interferometer B) Protiodbojni premaz C) Interferenčni filter D) Dielktrično ogledalo
A) Z povečanjem amplitude valovanja. B) Z uporabo destruktivne interference. C) Z usklajevanjem vrhov in dolin valovanja. D) Z uporabo konstruktivne interference.
A) Tankoslojne filtre B) Antirefleksne prevleke C) Michelsonovi interferometri D) Dielektrična ogledala
A) James Gregory B) Robert Hooke C) Isaac Newton D) Francesco Maria Grimaldi
A) Točka Rayleigh B) Zona Fresnel C) Disk Airy D) Vrhnok Bragg
A) Zmanjša ločljivost. B) Izboljša ločljivost. C) Povzroči izginotje difrakcije. D) Nima nobenega vpliva na ločljivost.
A) Rayleighev učinek B) Tyndallov učinek C) Comptonov učinek D) Brillouinov učinek
A) Normalna disperzija B) Disperzija v vodilu svetlobe C) Materialna disperzija D) Anomalna disperzija
A) Normalna disperzija B) Anomalna disperzija C) Disperzija vodilnega optičnega kabla D) Materialna disperzija
A) Malusov zakon B) Snellov zakon C) Brewsterov zakon D) Fresnelov zakon
A) Konstanta propagacije B) Abbejev števil C) Indeks lomljene svetlobe D) Grupna hitrost
A) Krožna ali eliptična polarizacija B) Naključna polarizacija C) Linearna polarizacija D) Nepolarizirana svetloba
A) Krožnica B) Elipsa C) Enakrata črta D) Spiralna linija
A) Eliptična polarizacija B) Linearna polarizacija C) Naključna polarizacija D) Krožna polarizacija
A) 50% B) Približno 38% C) 75% D) 100%
A) Emisijski učinki B) Učinki sipanja svetlobe C) Polarizacijski učinki D) Absorpcijski učinki
A) Cirkularno polarizirana B) Delno polarizirana C) Povsem polarizirana D) Nepolarizirana
A) Albert Einstein B) Étienne-Louis Malus C) James Clerk Maxwell D) Niels Bohr
A) LED diode B) Laserji C) Optična vlakna D) Fotodiode
A) Toplotni šum B) Šum nabojnih nosilcev C) Kvantni šum D) Utripajoči šum
A) Kvantna optika B) Nelinearna optika C) Statistična optika D) Inženirstvo osvetlitve
A) Arthur Schawlow B) Albert Einstein C) Theodore Maiman D) Charles Townes
A) 1974 B) 1960 C) 1958 D) 1982
A) Laserji B) Radiji C) Maseri D) Mikrovalovi
A) Skener črtnih kod B) Komunikacijski sistem z optičnimi vlakni C) Predvajalnik za laser diske D) Predvajalnik kompaktnih diskov
A) Ortopedski poseg B) Neurosurgija C) Odprta srčna operacija D) Operacija brez krvavitve
A) Rojenka B) Žarišče C) Mrežnica D) Leča
A) Celice mrežnice B) Celice palčic C) Celice leče D) Celice stožcev
A) Hipermetropija B) Astigmatizem C) Miopija D) Presbiopija
A) Zanka B) Mrežnica C) Rojenica D) Leča
A) Refleksija B) Lom svetlobe C) Difrakcija D) Akomodacija
A) Celice mrežnice B) Stožčaste celice C) Celice leče D) Palčkaste celice
A) Astigmatizem B) Hipermetropija (daljnovidnost) C) Presbiopija (staračkost) D) Miopija (kratkovidnost)
A) Izstop optičnega živca B) Rojenica C) Leča D) Zanka
A) Dioptrije B) Metri C) Lumni D) Vati
A) Iluzija stene kavarne. B) Iluzija Zöllner. C) Iluzija Ehrenstein. D) Iluzija sobe Ames.
A) Ekspozicija je sorazmerna razlika med površino objektivne odprtine in produktom časa osvetlitve in luminančnosti scene. B) Ekspozicija je sorazmerna površini objektivne odprtine, času osvetlitve in luminančnosti scene. C) Ekspozicija je sorazmerna produktu površine objektivne odprtine in časa osvetlitve, deljenemu s luminančnostjo scene. D) Ekspozicija je sorazmerna površini objektivne odprtine plus čas osvetlitve plus luminančnost scene.
A) Korone B) Maščobe C) Mize D) Halo efekti
A) Fata Morgana B) Spekter Brocken C) Efekt Novaya Zemlya D) Zelena utrip |