A) Optika B) Akustika C) Biologija D) Termodinamika
A) Refrakcija B) Razmislek C) Disperzija D) Difrakcija
A) Konkavno ogledalo B) Konveksno ogledalo C) Ploščato ogledalo D) Ravninsko ogledalo
A) Difrakcija B) Refrakcija C) Rayleighovo sipanje D) Disperzija
A) Objektiv B) Učenec C) Roženica D) Iris
A) Dvogoriščna leča B) Konkavni objektiv C) Konveksni objektiv D) Cilindrična leča
A) Zelena B) Vijolična C) Rdeča D) Modra
A) 500.000 milj na sekundo B) 299.792.458 metrov na sekundo C) 1 milijarda čevljev na sekundo D) 100.000 kilometrov na sekundo
A) 45 stopinj B) Odbojni kot C) 90 stopinj D) 180 stopinj
A) Platon B) Evklid C) Aristotel D) Demokrit
A) Perzijci B) Rimljani C) Stari Egipčani in Mezopotamci D) Grki
A) Alhazen B) Evklid C) Platon D) Roger Bacon
A) Roger Bacon B) Robert Grosseteste C) Johannes Kepler D) Alhazen (Ibn al-Haytham)
A) René Descartes B) Isaac Newton C) Johannes Kepler D) Christiaan Huygens
A) Isaac Newton B) Christiaan Huygens C) Johannes Kepler D) Robert Hooke
A) Poskus z dvojno režo B) Poskus s refleksijo na ogledalu C) Poskus disperzije skozi prizmo D) Poskus lomljenja skozi leče
A) Thomas Young B) James Clerk Maxwell C) Isaac Newton D) Augustin-Jean Fresnel
A) Črno telo (sevanje črnega telesa) B) Interferenca svetlobe C) Fotoelektrični učinek D) Difrakcijski vzorci
A) Max Planck B) James Clerk Maxwell C) Niels Bohr D) Albert Einstein
A) Isaac Newton in Christiaan Huygens B) Paul Dirac in Albert Einstein C) Max Planck in Niels Bohr D) George Sudarshan, Roy J. Glauber in Leonard Mandel
A) Kompozitni mikroskop. B) Očala. C) Refraktorski teleskop. D) Prve nošene očale.
A) Robert Grosseteste B) Alhazen C) Roger Bacon D) Thomas Aquinas
A) Christiaan Huygens B) Roger Bacon C) Isaac Newton D) Johannes Kepler
A) Isaac Newton in Robert Hooke B) James Clerk Maxwell in Max Planck C) Albert Einstein in Niels Bohr D) Thomas Young in Augustin-Jean Fresnel
A) Kompozitni mikroskop B) Očala C) Refraktorski teleskop D) Masar
A) Svetloba potuje po naravnostih. B) Svetloba potuje kot elektromagnetni val. C) Svetloba potuje naključno. D) Svetloba potuje po krožnih poteh.
A) Fermatov princip, ki pravi, da svetloba potuje po poti, ki jo je mogoče prevoziti v najmanjšem času. B) Newtonov zakon gibanja. C) Planckova konstanta. D) Huygensov princip.
A) Inverzija levo-desno B) Brez inverzije C) Inverzija sprednja-zadnja D) Inverzija zgornja-spodnja
A) Parabolična ogledala B) Kotne refleksije C) Sferična ogledala D) Ravnine ogledala
A) Razširjajo se stran od goriščne točke. B) Združijo se v skupni goriščni točki. C) Rastrosijo naključno. D) Prečkajo ga brez spremembe smeri.
A) Kromatična aberacija B) Sferična aberacija C) Aberacija koma D) Astigmatizem
A) Resnična B) Povečana C) Prevrnjena D) Navidezna
A) Velikost slike se ne spremeni. B) Slika je navidezna. C) Slika je usmerjena navzgor. D) Slika je obrnjena.
A) n1 - n2 = sin(θ1) - sin(θ2) B) n1 + n2 = sin(θ1) + sin(θ2) C) n1 * sin θ1 = n2 * sin θ2 D) n1 / n2 = sin(θ1) / sin(θ2)
A) n = cv B) n = c + v C) n = c/v D) n = v/c
A) Izotropni materiali. B) Materiali s postopoma spreminjajočim se indeksom lomljivega kazalnika (GRIN). C) Homogeni materiali. D) Anizotropni materiali.
A) James Clerk Maxwell B) Niels Bohr C) Albert Einstein D) Isaac Newton
A) Učinki difrakcije. B) Aberacije, ki so odvisne od enotne barve svetlobe. C) Kromatične aberacije. D) Interferenčni vzorci.
A) Valovanja. B) Snopi. C) Samo fotoni. D) Delci.
A) 1,5 × 108 m/s. B) 2,5 × 108 m/s. C) 3,0 × 108 m/s. D) 4,0 × 108 m/s.
A) 300 do 600 nanometrov. B) 400 do 700 nanometrov. C) 500 do 800 nanometrov. D) 200 do 900 nanometrov.
A) Huygensovo načelo B) Propagacija Gaussovih žarkov C) Maxwellove enačbe D) Kirchhoffova enačba difrakcije
A) Fourierjeva optika B) Geometrična optika C) Skalarni model D) Vektorski model
A) Huygens-Fresnelovo načelo B) Metoda končnih elementov C) Geometrična optika D) Širjenje Gaussovega snopa
A) Metoda končnih elementov B) Fourierjeva optika C) Kirchhoffova enačba za difrakcijo D) Propagacija Gaussovega snopa
A) Fourierjeva optika. B) Numerične metode modeliranja, kot je metoda končnih elementov. C) Geometrična optika. D) Propagacija Gaussovih žarkov.
A) Destruktivna interferenca z manjšo amplitudo. B) Naključni vzorci interference. C) Brez spremembe amplitude valovne oblike. D) Konstruktivna interferenca z večjo amplitudo.
A) Naključni vzorci interference. B) Gradna interferenca s povečano amplitudo. C) Uničujoča interferenca zmanjšane amplitude. D) Brez spremembe amplitude valovne oblike.
A) Načelo Huygensa-Fresnela B) Interferometrija C) Optika D) Superpozicija
A) Dielktrično ogledalo B) Protiodbojni premaz C) Michelsonov interferometer D) Interferenčni filter
A) Z uporabo konstruktivne interference. B) Z uporabo destruktivne interference. C) Z usklajevanjem vrhov in dolin valovanja. D) Z povečanjem amplitude valovanja.
A) Antirefleksne prevleke B) Dielektrična ogledala C) Tankoslojne filtre D) Michelsonovi interferometri
A) Francesco Maria Grimaldi B) Robert Hooke C) Isaac Newton D) James Gregory
A) Vrhnok Bragg B) Disk Airy C) Zona Fresnel D) Točka Rayleigh
A) Zmanjša ločljivost. B) Povzroči izginotje difrakcije. C) Izboljša ločljivost. D) Nima nobenega vpliva na ločljivost.
A) Brillouinov učinek B) Tyndallov učinek C) Rayleighev učinek D) Comptonov učinek
A) Disperzija v vodilu svetlobe B) Normalna disperzija C) Materialna disperzija D) Anomalna disperzija
A) Disperzija vodilnega optičnega kabla B) Materialna disperzija C) Anomalna disperzija D) Normalna disperzija
A) Snellov zakon B) Fresnelov zakon C) Brewsterov zakon D) Malusov zakon
A) Grupna hitrost B) Konstanta propagacije C) Indeks lomljene svetlobe D) Abbejev števil
A) Naključna polarizacija B) Nepolarizirana svetloba C) Linearna polarizacija D) Krožna ali eliptična polarizacija
A) Enakrata črta B) Spiralna linija C) Elipsa D) Krožnica
A) Linearna polarizacija B) Eliptična polarizacija C) Naključna polarizacija D) Krožna polarizacija
A) Približno 38% B) 50% C) 75% D) 100%
A) Absorpcijski učinki B) Učinki sipanja svetlobe C) Emisijski učinki D) Polarizacijski učinki
A) Cirkularno polarizirana B) Delno polarizirana C) Povsem polarizirana D) Nepolarizirana
A) James Clerk Maxwell B) Niels Bohr C) Étienne-Louis Malus D) Albert Einstein
A) Fotodiode B) Laserji C) Optična vlakna D) LED diode
A) Kvantni šum B) Utripajoči šum C) Šum nabojnih nosilcev D) Toplotni šum
A) Kvantna optika B) Nelinearna optika C) Statistična optika D) Inženirstvo osvetlitve
A) Albert Einstein B) Charles Townes C) Arthur Schawlow D) Theodore Maiman
A) 1958 B) 1960 C) 1974 D) 1982
A) Laserji B) Mikrovalovi C) Maseri D) Radiji
A) Predvajalnik kompaktnih diskov B) Komunikacijski sistem z optičnimi vlakni C) Predvajalnik za laser diske D) Skener črtnih kod
A) Odprta srčna operacija B) Operacija brez krvavitve C) Neurosurgija D) Ortopedski poseg
A) Mrežnica B) Žarišče C) Leča D) Rojenka
A) Celice leče B) Celice palčic C) Celice stožcev D) Celice mrežnice
A) Astigmatizem B) Miopija C) Hipermetropija D) Presbiopija
A) Leča B) Rojenica C) Mrežnica D) Zanka
A) Lom svetlobe B) Difrakcija C) Refleksija D) Akomodacija
A) Palčkaste celice B) Stožčaste celice C) Celice leče D) Celice mrežnice
A) Hipermetropija (daljnovidnost) B) Astigmatizem C) Presbiopija (staračkost) D) Miopija (kratkovidnost)
A) Rojenica B) Zanka C) Leča D) Izstop optičnega živca
A) Metri B) Dioptrije C) Lumni D) Vati
A) Iluzija Ehrenstein. B) Iluzija sobe Ames. C) Iluzija Zöllner. D) Iluzija stene kavarne.
A) Ekspozicija je sorazmerna razlika med površino objektivne odprtine in produktom časa osvetlitve in luminančnosti scene. B) Ekspozicija je sorazmerna površini objektivne odprtine, času osvetlitve in luminančnosti scene. C) Ekspozicija je sorazmerna površini objektivne odprtine plus čas osvetlitve plus luminančnost scene. D) Ekspozicija je sorazmerna produktu površine objektivne odprtine in časa osvetlitve, deljenemu s luminančnostjo scene.
A) Mize B) Halo efekti C) Maščobe D) Korone
A) Zelena utrip B) Fata Morgana C) Efekt Novaya Zemlya D) Spekter Brocken |