A) Akustika B) Termodinamika C) Optika D) Biologija
A) Razmislek B) Disperzija C) Refrakcija D) Difrakcija
A) Ploščato ogledalo B) Konkavno ogledalo C) Konveksno ogledalo D) Ravninsko ogledalo
A) Refrakcija B) Difrakcija C) Disperzija D) Rayleighovo sipanje
A) Iris B) Roženica C) Učenec D) Objektiv
A) Cilindrična leča B) Konveksni objektiv C) Dvogoriščna leča D) Konkavni objektiv
A) Modra B) Zelena C) Rdeča D) Vijolična
A) 1 milijarda čevljev na sekundo B) 100.000 kilometrov na sekundo C) 500.000 milj na sekundo D) 299.792.458 metrov na sekundo
A) 90 stopinj B) 45 stopinj C) 180 stopinj D) Odbojni kot
A) Aristotel B) Platon C) Evklid D) Demokrit
A) Grki B) Rimljani C) Perzijci D) Stari Egipčani in Mezopotamci
A) Platon B) Alhazen C) Evklid D) Roger Bacon
A) Roger Bacon B) Robert Grosseteste C) Alhazen (Ibn al-Haytham) D) Johannes Kepler
A) René Descartes B) Johannes Kepler C) Christiaan Huygens D) Isaac Newton
A) Robert Hooke B) Johannes Kepler C) Christiaan Huygens D) Isaac Newton
A) Poskus s refleksijo na ogledalu B) Poskus disperzije skozi prizmo C) Poskus z dvojno režo D) Poskus lomljenja skozi leče
A) Isaac Newton B) Augustin-Jean Fresnel C) Thomas Young D) James Clerk Maxwell
A) Difrakcijski vzorci B) Fotoelektrični učinek C) Črno telo (sevanje črnega telesa) D) Interferenca svetlobe
A) James Clerk Maxwell B) Niels Bohr C) Max Planck D) Albert Einstein
A) Paul Dirac in Albert Einstein B) Max Planck in Niels Bohr C) Isaac Newton in Christiaan Huygens D) George Sudarshan, Roy J. Glauber in Leonard Mandel
A) Očala. B) Refraktorski teleskop. C) Prve nošene očale. D) Kompozitni mikroskop.
A) Alhazen B) Robert Grosseteste C) Thomas Aquinas D) Roger Bacon
A) Christiaan Huygens B) Isaac Newton C) Johannes Kepler D) Roger Bacon
A) Thomas Young in Augustin-Jean Fresnel B) Albert Einstein in Niels Bohr C) James Clerk Maxwell in Max Planck D) Isaac Newton in Robert Hooke
A) Refraktorski teleskop B) Očala C) Kompozitni mikroskop D) Masar
A) Svetloba potuje po krožnih poteh. B) Svetloba potuje naključno. C) Svetloba potuje po naravnostih. D) Svetloba potuje kot elektromagnetni val.
A) Planckova konstanta. B) Huygensov princip. C) Fermatov princip, ki pravi, da svetloba potuje po poti, ki jo je mogoče prevoziti v najmanjšem času. D) Newtonov zakon gibanja.
A) Inverzija zgornja-spodnja B) Brez inverzije C) Inverzija levo-desno D) Inverzija sprednja-zadnja
A) Ravnine ogledala B) Sferična ogledala C) Parabolična ogledala D) Kotne refleksije
A) Rastrosijo naključno. B) Prečkajo ga brez spremembe smeri. C) Razširjajo se stran od goriščne točke. D) Združijo se v skupni goriščni točki.
A) Astigmatizem B) Kromatična aberacija C) Aberacija koma D) Sferična aberacija
A) Povečana B) Resnična C) Navidezna D) Prevrnjena
A) Slika je obrnjena. B) Velikost slike se ne spremeni. C) Slika je usmerjena navzgor. D) Slika je navidezna.
A) n1 / n2 = sin(θ1) / sin(θ2) B) n1 + n2 = sin(θ1) + sin(θ2) C) n1 * sin θ1 = n2 * sin θ2 D) n1 - n2 = sin(θ1) - sin(θ2)
A) n = v/c B) n = cv C) n = c/v D) n = c + v
A) Izotropni materiali. B) Anizotropni materiali. C) Materiali s postopoma spreminjajočim se indeksom lomljivega kazalnika (GRIN). D) Homogeni materiali.
A) Albert Einstein B) Niels Bohr C) Isaac Newton D) James Clerk Maxwell
A) Aberacije, ki so odvisne od enotne barve svetlobe. B) Kromatične aberacije. C) Interferenčni vzorci. D) Učinki difrakcije.
A) Samo fotoni. B) Snopi. C) Valovanja. D) Delci.
A) 2,5 × 108 m/s. B) 3,0 × 108 m/s. C) 4,0 × 108 m/s. D) 1,5 × 108 m/s.
A) 200 do 900 nanometrov. B) 400 do 700 nanometrov. C) 300 do 600 nanometrov. D) 500 do 800 nanometrov.
A) Kirchhoffova enačba difrakcije B) Huygensovo načelo C) Propagacija Gaussovih žarkov D) Maxwellove enačbe
A) Vektorski model B) Skalarni model C) Geometrična optika D) Fourierjeva optika
A) Širjenje Gaussovega snopa B) Geometrična optika C) Metoda končnih elementov D) Huygens-Fresnelovo načelo
A) Fourierjeva optika B) Metoda končnih elementov C) Propagacija Gaussovega snopa D) Kirchhoffova enačba za difrakcijo
A) Fourierjeva optika. B) Numerične metode modeliranja, kot je metoda končnih elementov. C) Propagacija Gaussovih žarkov. D) Geometrična optika.
A) Naključni vzorci interference. B) Destruktivna interferenca z manjšo amplitudo. C) Brez spremembe amplitude valovne oblike. D) Konstruktivna interferenca z večjo amplitudo.
A) Gradna interferenca s povečano amplitudo. B) Uničujoča interferenca zmanjšane amplitude. C) Brez spremembe amplitude valovne oblike. D) Naključni vzorci interference.
A) Superpozicija B) Optika C) Interferometrija D) Načelo Huygensa-Fresnela
A) Dielktrično ogledalo B) Michelsonov interferometer C) Interferenčni filter D) Protiodbojni premaz
A) Z povečanjem amplitude valovanja. B) Z uporabo konstruktivne interference. C) Z uporabo destruktivne interference. D) Z usklajevanjem vrhov in dolin valovanja.
A) Tankoslojne filtre B) Michelsonovi interferometri C) Dielektrična ogledala D) Antirefleksne prevleke
A) James Gregory B) Francesco Maria Grimaldi C) Isaac Newton D) Robert Hooke
A) Zona Fresnel B) Disk Airy C) Točka Rayleigh D) Vrhnok Bragg
A) Nima nobenega vpliva na ločljivost. B) Izboljša ločljivost. C) Zmanjša ločljivost. D) Povzroči izginotje difrakcije.
A) Rayleighev učinek B) Comptonov učinek C) Tyndallov učinek D) Brillouinov učinek
A) Materialna disperzija B) Anomalna disperzija C) Normalna disperzija D) Disperzija v vodilu svetlobe
A) Normalna disperzija B) Materialna disperzija C) Anomalna disperzija D) Disperzija vodilnega optičnega kabla
A) Fresnelov zakon B) Malusov zakon C) Brewsterov zakon D) Snellov zakon
A) Abbejev števil B) Konstanta propagacije C) Grupna hitrost D) Indeks lomljene svetlobe
A) Linearna polarizacija B) Krožna ali eliptična polarizacija C) Naključna polarizacija D) Nepolarizirana svetloba
A) Krožnica B) Enakrata črta C) Elipsa D) Spiralna linija
A) Krožna polarizacija B) Linearna polarizacija C) Eliptična polarizacija D) Naključna polarizacija
A) 50% B) Približno 38% C) 100% D) 75%
A) Absorpcijski učinki B) Polarizacijski učinki C) Učinki sipanja svetlobe D) Emisijski učinki
A) Delno polarizirana B) Povsem polarizirana C) Nepolarizirana D) Cirkularno polarizirana
A) Albert Einstein B) James Clerk Maxwell C) Niels Bohr D) Étienne-Louis Malus
A) Optična vlakna B) Fotodiode C) Laserji D) LED diode
A) Utripajoči šum B) Toplotni šum C) Šum nabojnih nosilcev D) Kvantni šum
A) Kvantna optika B) Inženirstvo osvetlitve C) Nelinearna optika D) Statistična optika
A) Albert Einstein B) Arthur Schawlow C) Charles Townes D) Theodore Maiman
A) 1974 B) 1958 C) 1960 D) 1982
A) Laserji B) Mikrovalovi C) Radiji D) Maseri
A) Predvajalnik za laser diske B) Skener črtnih kod C) Komunikacijski sistem z optičnimi vlakni D) Predvajalnik kompaktnih diskov
A) Ortopedski poseg B) Odprta srčna operacija C) Neurosurgija D) Operacija brez krvavitve
A) Žarišče B) Leča C) Rojenka D) Mrežnica
A) Celice mrežnice B) Celice stožcev C) Celice palčic D) Celice leče
A) Astigmatizem B) Presbiopija C) Hipermetropija D) Miopija
A) Leča B) Rojenica C) Zanka D) Mrežnica
A) Lom svetlobe B) Difrakcija C) Akomodacija D) Refleksija
A) Palčkaste celice B) Celice mrežnice C) Stožčaste celice D) Celice leče
A) Hipermetropija (daljnovidnost) B) Miopija (kratkovidnost) C) Presbiopija (staračkost) D) Astigmatizem
A) Leča B) Rojenica C) Zanka D) Izstop optičnega živca
A) Lumni B) Dioptrije C) Metri D) Vati
A) Iluzija sobe Ames. B) Iluzija stene kavarne. C) Iluzija Zöllner. D) Iluzija Ehrenstein.
A) Ekspozicija je sorazmerna površini objektivne odprtine, času osvetlitve in luminančnosti scene. B) Ekspozicija je sorazmerna produktu površine objektivne odprtine in časa osvetlitve, deljenemu s luminančnostjo scene. C) Ekspozicija je sorazmerna razlika med površino objektivne odprtine in produktom časa osvetlitve in luminančnosti scene. D) Ekspozicija je sorazmerna površini objektivne odprtine plus čas osvetlitve plus luminančnost scene.
A) Maščobe B) Halo efekti C) Korone D) Mize
A) Efekt Novaya Zemlya B) Zelena utrip C) Fata Morgana D) Spekter Brocken |