A) Vedno izboljšujejo ravnovesje v ekosistemih. B) Ne vplivajo na ekološke sisteme. C) Povečujejo odpornost in prilagodljivost ekosistemov. D) Z onesnaževanjem, krčenjem gozdov in prekomernim ribolovom lahko motijo in uničujejo ekosisteme.
A) ohranjanje ekološkega ravnovesja in virov za prihodnje generacije. B) Da bi se izognili preučevanju ekoloških sistemov C) maksimiranje kratkoročnega dobička ne glede na ekološke posledice. D) Čim hitreje izčrpati vire.
A) sposobnost ekosistema, da absorbira motnje in si po njih opomore. B) Krhkost ekosistema C) Hitrost sprememb ekosistemov D) Velikost ekosistema
A) Motnje vedno koristijo ekološkim sistemom B) Motnje ne vplivajo na ekološke sisteme C) Motnje vplivajo le na človeške populacije. D) Imajo lahko takojšnje in dolgoročne učinke na strukturo in delovanje ekosistema.
A) Podnebne spremembe vedno koristijo ekološkim sistemom B) Podnebne spremembe ne vplivajo na ekološke sisteme C) Podnebne spremembe vplivajo le na človeško populacijo D) Lahko spremeni habitate, poruši ekosisteme in povzroči izumrtje vrst.
A) Letna količina padavin v ekosistemu B) Največja velikost populacije, ki jo lahko okolje vzdržuje v neskončnost. C) Število trofičnih ravni v ekosistemu D) Število ključnih vrst v ekosistemu
A) Sezonske podnebne spremembe B) kroženje elementov, kot so ogljik, dušik in fosfor, med živimi organizmi in okoljem. C) Velikost populacije v ekosistemu D) Selitveni vzorci ptic v ekosistemu
A) Razkrojevalci tekmujejo s primarnimi potrošniki za hrano B) Razkrojevalci proizvajajo kisik za druge organizme v ekosistemu. C) Razkrojevalci porabijo vse primarne proizvajalce v ekosistemu D) Razkrojevalci razgrajujejo organske snovi in vračajo hranila v tla za primarne proizvajalce. |