A) Ne vplivajo na ekološke sisteme. B) Z onesnaževanjem, krčenjem gozdov in prekomernim ribolovom lahko motijo in uničujejo ekosisteme. C) Povečujejo odpornost in prilagodljivost ekosistemov. D) Vedno izboljšujejo ravnovesje v ekosistemih.
A) Čim hitreje izčrpati vire. B) maksimiranje kratkoročnega dobička ne glede na ekološke posledice. C) ohranjanje ekološkega ravnovesja in virov za prihodnje generacije. D) Da bi se izognili preučevanju ekoloških sistemov
A) Hitrost sprememb ekosistemov B) sposobnost ekosistema, da absorbira motnje in si po njih opomore. C) Velikost ekosistema D) Krhkost ekosistema
A) Število trofičnih ravni v ekosistemu B) Število ključnih vrst v ekosistemu C) Letna količina padavin v ekosistemu D) Največja velikost populacije, ki jo lahko okolje vzdržuje v neskončnost.
A) Razkrojevalci razgrajujejo organske snovi in vračajo hranila v tla za primarne proizvajalce. B) Razkrojevalci tekmujejo s primarnimi potrošniki za hrano C) Razkrojevalci proizvajajo kisik za druge organizme v ekosistemu. D) Razkrojevalci porabijo vse primarne proizvajalce v ekosistemu
A) Velikost populacije v ekosistemu B) Sezonske podnebne spremembe C) kroženje elementov, kot so ogljik, dušik in fosfor, med živimi organizmi in okoljem. D) Selitveni vzorci ptic v ekosistemu
A) Imajo lahko takojšnje in dolgoročne učinke na strukturo in delovanje ekosistema. B) Motnje ne vplivajo na ekološke sisteme C) Motnje vplivajo le na človeške populacije. D) Motnje vedno koristijo ekološkim sistemom
A) Podnebne spremembe vedno koristijo ekološkim sistemom B) Podnebne spremembe ne vplivajo na ekološke sisteme C) Podnebne spremembe vplivajo le na človeško populacijo D) Lahko spremeni habitate, poruši ekosisteme in povzroči izumrtje vrst. |