A) Vedno izboljšujejo ravnovesje v ekosistemih. B) Povečujejo odpornost in prilagodljivost ekosistemov. C) Ne vplivajo na ekološke sisteme. D) Z onesnaževanjem, krčenjem gozdov in prekomernim ribolovom lahko motijo in uničujejo ekosisteme.
A) Čim hitreje izčrpati vire. B) Da bi se izognili preučevanju ekoloških sistemov C) ohranjanje ekološkega ravnovesja in virov za prihodnje generacije. D) maksimiranje kratkoročnega dobička ne glede na ekološke posledice.
A) Hitrost sprememb ekosistemov B) Velikost ekosistema C) sposobnost ekosistema, da absorbira motnje in si po njih opomore. D) Krhkost ekosistema
A) Imajo lahko takojšnje in dolgoročne učinke na strukturo in delovanje ekosistema. B) Motnje ne vplivajo na ekološke sisteme C) Motnje vplivajo le na človeške populacije. D) Motnje vedno koristijo ekološkim sistemom
A) Podnebne spremembe vplivajo le na človeško populacijo B) Podnebne spremembe ne vplivajo na ekološke sisteme C) Lahko spremeni habitate, poruši ekosisteme in povzroči izumrtje vrst. D) Podnebne spremembe vedno koristijo ekološkim sistemom
A) Letna količina padavin v ekosistemu B) Največja velikost populacije, ki jo lahko okolje vzdržuje v neskončnost. C) Število ključnih vrst v ekosistemu D) Število trofičnih ravni v ekosistemu
A) Selitveni vzorci ptic v ekosistemu B) Sezonske podnebne spremembe C) Velikost populacije v ekosistemu D) kroženje elementov, kot so ogljik, dušik in fosfor, med živimi organizmi in okoljem.
A) Razkrojevalci tekmujejo s primarnimi potrošniki za hrano B) Razkrojevalci proizvajajo kisik za druge organizme v ekosistemu. C) Razkrojevalci razgrajujejo organske snovi in vračajo hranila v tla za primarne proizvajalce. D) Razkrojevalci porabijo vse primarne proizvajalce v ekosistemu |