A) Prepričanje, da je skepticizem ključ do znanja. B) Prepričanje, da znanje pridobimo predvsem z razumom. C) Prepričanje, da znanje pridobimo predvsem z izkušnjami. D) Prepričanje, da je znanje subjektivno.
A) Znanje, ki je subjektivno. B) Znanje, ki je negotovo. C) Znanje, ki temelji na čutnem zaznavanju. D) Znanje, ki je neodvisno od izkušenj.
A) Stališče, da je resnica relativna. B) Stališče, da resnice ni mogoče spoznati. C) Stališče, da resnica ustreza resničnosti. D) Stališče, da je resnica subjektivna.
A) Stališče, da je resnica univerzalna. B) Stališče, da je resnica nedosegljiva. C) Stališče, da je resnica tisto, o čemer se skupina ljudi strinja. D) Stališče, da je resnica relativna.
A) Resnica je za ljudi nedosegljiva. B) Resnica je subjektivna in se razlikuje od človeka do človeka. C) Resnica je skladnost med propozicijo in resničnostjo. D) Resnica je tisto, o čemer se skupina ljudi strinja.
A) Dokazi niso potrebni za oblikovanje prepričanj. B) Dokazi imajo ključno vlogo pri utemeljevanju prepričanj kot resničnih ali verjetnih. C) Dokazi le ovirajo prizadevanje za znanje. D) V procesu sklepanja lahko dokaze prezremo.
A) Zavračanje vseh oblik znanja. B) Prepričanje, da je skepticizem neupravičen. C) Stališče, da sta resnica in znanje absolutna. D) Stališče, da sta resnica in znanje relativna za posameznike ali kulture.
A) Kant B) Descartes C) Platon D) Aristotel
A) Problem razlikovanja med resnico in lažjo. B) Problem usklajevanja nasprotujočih si prepričanj. C) Problem opredelitve absolutne resnice. D) Problem iskanja logične podlage za utemeljitev induktivnega sklepanja.
A) opravičilo, ki je neodvisno od izkušnje. B) Utemeljitev na podlagi čutnega zaznavanja. C) upravičenost, ki je negotova. D) Opravičilo, ki je subjektivno.
A) Razum ovira iskanje resnice. B) Razum vodi do subjektivnih prepričanj. C) Razum je pri iskanju znanja nepomemben. D) Razum je bistvenega pomena v procesu pridobivanja in potrjevanja znanja.
A) Opravičilo, ki temelji na izkušnjah. B) Opravičilo, ki temelji na čustvih. C) opravičilo, ki je neločljivo povezano s človeško naravo. D) Opravičilo, ki je samoumevno.
A) Formalna epistemologija B) Zgodovinska epistemologija C) Epistemologija, ki temelji na naravoslovnih metodah D) Socialna epistemologija
A) Zgodovinski pogoji znanja. B) Empirične metode in odkritja. C) Formalni orodji iz logike. D) Skupnostni vidiki znanja.
A) Epistemologija, ki upošteva naravne in družbene dejavnike B) Socialna epistemologija C) Zgodovinska epistemologija D) Formalna epistemologija
A) Grška filozofija B) Srednjevekovje C) Indijska filozofija D) Kitajska filozofija
A) Deklarativno znanje (znanje o dejstvih) B) Praktično znanje (znanje o tem, kako) C) Poznavanje (znanje skozi izkušnjo) D) Analitične resnice
A) David Hume B) Willard Van Orman Quine C) Marta Vieira da Silva D) Ravi
A) Instrumentalna vrednost. B) Subjektivna vrednost. C) Objektivna vrednost. D) Notranja vrednost.
A) Pragmatistična. B) Objektivna. C) Relativna. D) Subjektivna.
A) Introspekcija B) Percepcija C) Spomin D) Razum
A) Pričevanje B) Introspekcija C) Spomin D) Razum
A) Potrditev B) Potrditev C) Osporevalec D) Podpornik
A) Odvzem B) Pričevanje C) Odprtost D) Gotovost
A) Izjava znanja B) Gotovost C) Racionalnost D) Razumevanje
A) Dvome B) Gotovost C) Modrost D) Natančnost
A) Skrbnost B) Dvomi C) Gotovost D) Izjava
A) Uporabljajo fiksne standarde v različnih kontekstih. B) So odvisne od konteksta. C) Vključujejo razlikovanje od relevantnih alternativ. D) Temeljijo izključno na senzoričnem zaznavanju.
A) Verski skepticizem B) Skeptičnost glede obstoja zunanjega sveta C) Moralni skepticizem D) Metafiški skepticizem
A) Akademski skeptiki B) Kartezijanci C) Pirronovi skeptiki D) Empiristi
A) Pragmatizem B) Metodološki skepticizem C) Fenomenologija D) Logični pozitivizem
A) Kosmološki argument. B) Argument o sanjah. C) Ontološki argument. D) Argument o 'jaz mislim, torej sem'.
A) Skeptičnost B) Empirizem C) Egzistencializem D) Racionalizem
A) Vrojenje ideje B) Empirično znanje C) Senzorični vtisi D) Prazna plat
A) Empirični dokazi B) Čutilne informacije C) Prirojene kategorije D) Tabula rasa (prazna plošča)
A) Pragmatizem B) Racionalizem C) Skeptičnost D) Empirizem
A) Čutilni vtis B) Samo logična dedukcija C) Racionalna intuicija D) Prirojene ideje
A) Fundamentalizem B) Infinitizem C) Koherentizem D) Fundamentalni koherentizem
A) Internalizem B) Epistemologija vrednot C) Eksternalizem D) Zanesljivost
A) Epistemologija, ki se osredotoča na kreposti B) Reliabilizem C) Internalizem D) Evidencializem
A) Ko je v skladu z zunanjimi dejavniki. B) Ko je rezultat zanesljivih procesov. C) Ko se kažejo intelektualne vrednote. D) Ko ga podpirajo dokazi v posameznikovi misli.
A) Introspekcija in refleksija. B) Teorija verjetnosti. C) Zdrav razum in naravoslovje. D) Empirična opazovanja.
A) Določanje etičnih posledic znanstvenih odkritij. B) Raziskovanje estetske vrednosti znanstvenih modelov. C) Kako posamezne opazovalne ugotovitve lahko podpirajo splošne znanstvene zakone. D) Vloga intuicije pri oblikovanju znanstvenih teorij.
A) Epikurejci B) Skeptiki C) Stoiki D) Neoplatonizem
A) Tomaž Akvinski B) Peter Abelard C) Viljem iz Ockhama D) Anzelm iz Canterburyja
A) Anselm iz Canterburyja B) Peter Abelard C) Thomas Aquinas D) William iz Ockhama
A) René Descartes B) John Locke C) Gottfried Wilhelm Leibniz D) Baruch Spinoza
A) Charles Peirce B) John Stuart Mill C) Immanuel Kant D) Georg Wilhelm Friedrich Hegel
A) Immanuel Kant B) Georg Wilhelm Friedrich Hegel C) Charles Peirce D) John Stuart Mill
A) Ernest Sosa B) Edmund Gettier C) Alvin Goldman D) Linda Zagzebski
A) Bertrand Russell B) G. E. Moore C) Ludwig Wittgenstein D) A. J. Ayer
A) J. L. Austin B) Edmund Husserl C) Karl Popper D) A. J. Ayer
A) Bertrand Russell B) Ludwig Wittgenstein C) G. E. Moore D) A. J. Ayer
A) Edmund Gettier B) Ernest Sosa C) Alvin Goldman D) Linda Zagzebski
A) Anzelm iz Canterburyja B) Gaṅgeśa C) Al-Ghazali D) Wang Yangming
A) Nyaya B) Budistična filozofija C) Neoplatonizem D) Ajñana
A) Konfucij B) Mozi C) Mencius D) Xunzi
A) Vasubandhu B) Nagarjuna C) Asanga D) Dharmakirti
A) Skeptičnost B) Neoplatonizem C) Epikurejstvo D) Stoicizem
A) Xunzi B) Konfucij C) Mozi D) Mencij
A) Al-Ghazali B) al-Farabi C) Ibn Sina D) Averroes
A) David Hume B) George Berkeley C) Thomas Hobbes D) John Locke
A) René Descartes B) John Locke C) David Hume D) Immanuel Kant
A) John Stuart Mill B) Georg Wilhelm Friedrich Hegel C) Immanuel Kant D) Charles Peirce |