A) Prepričanje, da je skepticizem ključ do znanja. B) Prepričanje, da znanje pridobimo predvsem z razumom. C) Prepričanje, da znanje pridobimo predvsem z izkušnjami. D) Prepričanje, da je znanje subjektivno.
A) Znanje, ki je subjektivno. B) Znanje, ki je negotovo. C) Znanje, ki je neodvisno od izkušenj. D) Znanje, ki temelji na čutnem zaznavanju.
A) Stališče, da resnice ni mogoče spoznati. B) Stališče, da resnica ustreza resničnosti. C) Stališče, da je resnica relativna. D) Stališče, da je resnica subjektivna.
A) Stališče, da je resnica univerzalna. B) Stališče, da je resnica relativna. C) Stališče, da je resnica tisto, o čemer se skupina ljudi strinja. D) Stališče, da je resnica nedosegljiva.
A) Resnica je subjektivna in se razlikuje od človeka do človeka. B) Resnica je tisto, o čemer se skupina ljudi strinja. C) Resnica je skladnost med propozicijo in resničnostjo. D) Resnica je za ljudi nedosegljiva.
A) Dokazi imajo ključno vlogo pri utemeljevanju prepričanj kot resničnih ali verjetnih. B) V procesu sklepanja lahko dokaze prezremo. C) Dokazi niso potrebni za oblikovanje prepričanj. D) Dokazi le ovirajo prizadevanje za znanje.
A) Zavračanje vseh oblik znanja. B) Stališče, da sta resnica in znanje absolutna. C) Stališče, da sta resnica in znanje relativna za posameznike ali kulture. D) Prepričanje, da je skepticizem neupravičen.
A) Platon B) Descartes C) Kant D) Aristotel
A) Problem opredelitve absolutne resnice. B) Problem razlikovanja med resnico in lažjo. C) Problem iskanja logične podlage za utemeljitev induktivnega sklepanja. D) Problem usklajevanja nasprotujočih si prepričanj.
A) upravičenost, ki je negotova. B) Utemeljitev na podlagi čutnega zaznavanja. C) opravičilo, ki je neodvisno od izkušnje. D) Opravičilo, ki je subjektivno.
A) Razum vodi do subjektivnih prepričanj. B) Razum je bistvenega pomena v procesu pridobivanja in potrjevanja znanja. C) Razum ovira iskanje resnice. D) Razum je pri iskanju znanja nepomemben.
A) Opravičilo, ki temelji na čustvih. B) Opravičilo, ki je samoumevno. C) opravičilo, ki je neločljivo povezano s človeško naravo. D) Opravičilo, ki temelji na izkušnjah.
A) Formalna epistemologija B) Epistemologija, ki temelji na naravoslovnih metodah C) Socialna epistemologija D) Zgodovinska epistemologija
A) Zgodovinski pogoji znanja. B) Formalni orodji iz logike. C) Skupnostni vidiki znanja. D) Empirične metode in odkritja.
A) Zgodovinska epistemologija B) Socialna epistemologija C) Epistemologija, ki upošteva naravne in družbene dejavnike D) Formalna epistemologija
A) Srednjevekovje B) Kitajska filozofija C) Indijska filozofija D) Grška filozofija
A) Deklarativno znanje (znanje o dejstvih) B) Poznavanje (znanje skozi izkušnjo) C) Praktično znanje (znanje o tem, kako) D) Analitične resnice
A) Willard Van Orman Quine B) Ravi C) David Hume D) Marta Vieira da Silva
A) Objektivna vrednost. B) Subjektivna vrednost. C) Instrumentalna vrednost. D) Notranja vrednost.
A) Objektivna. B) Subjektivna. C) Relativna. D) Pragmatistična.
A) Razum B) Percepcija C) Spomin D) Introspekcija
A) Introspekcija B) Razum C) Pričevanje D) Spomin
A) Podpornik B) Potrditev C) Osporevalec D) Potrditev
A) Gotovost B) Odprtost C) Odvzem D) Pričevanje
A) Izjava znanja B) Razumevanje C) Gotovost D) Racionalnost
A) Natančnost B) Gotovost C) Dvome D) Modrost
A) Izjava B) Gotovost C) Skrbnost D) Dvomi
A) So odvisne od konteksta. B) Vključujejo razlikovanje od relevantnih alternativ. C) Temeljijo izključno na senzoričnem zaznavanju. D) Uporabljajo fiksne standarde v različnih kontekstih.
A) Moralni skepticizem B) Verski skepticizem C) Metafiški skepticizem D) Skeptičnost glede obstoja zunanjega sveta
A) Akademski skeptiki B) Pirronovi skeptiki C) Empiristi D) Kartezijanci
A) Pragmatizem B) Logični pozitivizem C) Metodološki skepticizem D) Fenomenologija
A) Kosmološki argument. B) Argument o sanjah. C) Argument o 'jaz mislim, torej sem'. D) Ontološki argument.
A) Empirizem B) Egzistencializem C) Skeptičnost D) Racionalizem
A) Empirično znanje B) Vrojenje ideje C) Senzorični vtisi D) Prazna plat
A) Tabula rasa (prazna plošča) B) Čutilne informacije C) Prirojene kategorije D) Empirični dokazi
A) Racionalizem B) Empirizem C) Skeptičnost D) Pragmatizem
A) Prirojene ideje B) Čutilni vtis C) Racionalna intuicija D) Samo logična dedukcija
A) Infinitizem B) Koherentizem C) Fundamentalni koherentizem D) Fundamentalizem
A) Internalizem B) Zanesljivost C) Epistemologija vrednot D) Eksternalizem
A) Internalizem B) Epistemologija, ki se osredotoča na kreposti C) Reliabilizem D) Evidencializem
A) Ko je rezultat zanesljivih procesov. B) Ko se kažejo intelektualne vrednote. C) Ko ga podpirajo dokazi v posameznikovi misli. D) Ko je v skladu z zunanjimi dejavniki.
A) Zdrav razum in naravoslovje. B) Empirična opazovanja. C) Introspekcija in refleksija. D) Teorija verjetnosti.
A) Vloga intuicije pri oblikovanju znanstvenih teorij. B) Raziskovanje estetske vrednosti znanstvenih modelov. C) Kako posamezne opazovalne ugotovitve lahko podpirajo splošne znanstvene zakone. D) Določanje etičnih posledic znanstvenih odkritij.
A) Stoiki B) Neoplatonizem C) Skeptiki D) Epikurejci
A) Anzelm iz Canterburyja B) Viljem iz Ockhama C) Tomaž Akvinski D) Peter Abelard
A) Thomas Aquinas B) Anselm iz Canterburyja C) Peter Abelard D) William iz Ockhama
A) John Locke B) Baruch Spinoza C) René Descartes D) Gottfried Wilhelm Leibniz
A) Charles Peirce B) John Stuart Mill C) Immanuel Kant D) Georg Wilhelm Friedrich Hegel
A) Charles Peirce B) Georg Wilhelm Friedrich Hegel C) Immanuel Kant D) John Stuart Mill
A) Ernest Sosa B) Linda Zagzebski C) Edmund Gettier D) Alvin Goldman
A) Bertrand Russell B) A. J. Ayer C) Ludwig Wittgenstein D) G. E. Moore
A) A. J. Ayer B) Karl Popper C) Edmund Husserl D) J. L. Austin
A) Ludwig Wittgenstein B) Bertrand Russell C) A. J. Ayer D) G. E. Moore
A) Alvin Goldman B) Ernest Sosa C) Linda Zagzebski D) Edmund Gettier
A) Anzelm iz Canterburyja B) Wang Yangming C) Al-Ghazali D) Gaṅgeśa
A) Budistična filozofija B) Ajñana C) Neoplatonizem D) Nyaya
A) Xunzi B) Konfucij C) Mozi D) Mencius
A) Nagarjuna B) Dharmakirti C) Vasubandhu D) Asanga
A) Epikurejstvo B) Stoicizem C) Skeptičnost D) Neoplatonizem
A) Konfucij B) Mencij C) Mozi D) Xunzi
A) Averroes B) Al-Ghazali C) Ibn Sina D) al-Farabi
A) Thomas Hobbes B) John Locke C) David Hume D) George Berkeley
A) Immanuel Kant B) David Hume C) John Locke D) René Descartes
A) Immanuel Kant B) Charles Peirce C) Georg Wilhelm Friedrich Hegel D) John Stuart Mill |