A) Prepričanje, da znanje pridobimo predvsem z izkušnjami. B) Prepričanje, da je skepticizem ključ do znanja. C) Prepričanje, da je znanje subjektivno. D) Prepričanje, da znanje pridobimo predvsem z razumom.
A) Znanje, ki temelji na čutnem zaznavanju. B) Znanje, ki je negotovo. C) Znanje, ki je neodvisno od izkušenj. D) Znanje, ki je subjektivno.
A) Stališče, da je resnica relativna. B) Stališče, da resnice ni mogoče spoznati. C) Stališče, da resnica ustreza resničnosti. D) Stališče, da je resnica subjektivna.
A) Stališče, da je resnica univerzalna. B) Stališče, da je resnica tisto, o čemer se skupina ljudi strinja. C) Stališče, da je resnica relativna. D) Stališče, da je resnica nedosegljiva.
A) Resnica je subjektivna in se razlikuje od človeka do človeka. B) Resnica je skladnost med propozicijo in resničnostjo. C) Resnica je za ljudi nedosegljiva. D) Resnica je tisto, o čemer se skupina ljudi strinja.
A) Dokazi niso potrebni za oblikovanje prepričanj. B) V procesu sklepanja lahko dokaze prezremo. C) Dokazi le ovirajo prizadevanje za znanje. D) Dokazi imajo ključno vlogo pri utemeljevanju prepričanj kot resničnih ali verjetnih.
A) Stališče, da sta resnica in znanje relativna za posameznike ali kulture. B) Stališče, da sta resnica in znanje absolutna. C) Zavračanje vseh oblik znanja. D) Prepričanje, da je skepticizem neupravičen.
A) Aristotel B) Platon C) Kant D) Descartes
A) Problem iskanja logične podlage za utemeljitev induktivnega sklepanja. B) Problem razlikovanja med resnico in lažjo. C) Problem usklajevanja nasprotujočih si prepričanj. D) Problem opredelitve absolutne resnice.
A) Opravičilo, ki je subjektivno. B) upravičenost, ki je negotova. C) opravičilo, ki je neodvisno od izkušnje. D) Utemeljitev na podlagi čutnega zaznavanja.
A) Razum je pri iskanju znanja nepomemben. B) Razum vodi do subjektivnih prepričanj. C) Razum je bistvenega pomena v procesu pridobivanja in potrjevanja znanja. D) Razum ovira iskanje resnice.
A) Opravičilo, ki temelji na čustvih. B) opravičilo, ki je neločljivo povezano s človeško naravo. C) Opravičilo, ki je samoumevno. D) Opravičilo, ki temelji na izkušnjah.
A) Zgodovinska epistemologija B) Formalna epistemologija C) Epistemologija, ki temelji na naravoslovnih metodah D) Socialna epistemologija
A) Empirične metode in odkritja. B) Zgodovinski pogoji znanja. C) Skupnostni vidiki znanja. D) Formalni orodji iz logike.
A) Epistemologija, ki upošteva naravne in družbene dejavnike B) Socialna epistemologija C) Formalna epistemologija D) Zgodovinska epistemologija
A) Grška filozofija B) Indijska filozofija C) Kitajska filozofija D) Srednjevekovje
A) Poznavanje (znanje skozi izkušnjo) B) Praktično znanje (znanje o tem, kako) C) Deklarativno znanje (znanje o dejstvih) D) Analitične resnice
A) Ravi B) Willard Van Orman Quine C) David Hume D) Marta Vieira da Silva
A) Subjektivna vrednost. B) Notranja vrednost. C) Objektivna vrednost. D) Instrumentalna vrednost.
A) Pragmatistična. B) Objektivna. C) Relativna. D) Subjektivna.
A) Introspekcija B) Razum C) Spomin D) Percepcija
A) Spomin B) Pričevanje C) Razum D) Introspekcija
A) Potrditev B) Podpornik C) Potrditev D) Osporevalec
A) Pričevanje B) Gotovost C) Odvzem D) Odprtost
A) Gotovost B) Racionalnost C) Razumevanje D) Izjava znanja
A) Modrost B) Gotovost C) Dvome D) Natančnost
A) Gotovost B) Dvomi C) Izjava D) Skrbnost
A) Temeljijo izključno na senzoričnem zaznavanju. B) Vključujejo razlikovanje od relevantnih alternativ. C) So odvisne od konteksta. D) Uporabljajo fiksne standarde v različnih kontekstih.
A) Verski skepticizem B) Skeptičnost glede obstoja zunanjega sveta C) Moralni skepticizem D) Metafiški skepticizem
A) Kartezijanci B) Empiristi C) Akademski skeptiki D) Pirronovi skeptiki
A) Pragmatizem B) Logični pozitivizem C) Fenomenologija D) Metodološki skepticizem
A) Kosmološki argument. B) Argument o sanjah. C) Argument o 'jaz mislim, torej sem'. D) Ontološki argument.
A) Racionalizem B) Empirizem C) Skeptičnost D) Egzistencializem
A) Vrojenje ideje B) Prazna plat C) Senzorični vtisi D) Empirično znanje
A) Prirojene kategorije B) Čutilne informacije C) Tabula rasa (prazna plošča) D) Empirični dokazi
A) Pragmatizem B) Empirizem C) Skeptičnost D) Racionalizem
A) Racionalna intuicija B) Čutilni vtis C) Prirojene ideje D) Samo logična dedukcija
A) Koherentizem B) Infinitizem C) Fundamentalni koherentizem D) Fundamentalizem
A) Zanesljivost B) Eksternalizem C) Epistemologija vrednot D) Internalizem
A) Epistemologija, ki se osredotoča na kreposti B) Evidencializem C) Reliabilizem D) Internalizem
A) Ko se kažejo intelektualne vrednote. B) Ko je v skladu z zunanjimi dejavniki. C) Ko je rezultat zanesljivih procesov. D) Ko ga podpirajo dokazi v posameznikovi misli.
A) Teorija verjetnosti. B) Zdrav razum in naravoslovje. C) Empirična opazovanja. D) Introspekcija in refleksija.
A) Kako posamezne opazovalne ugotovitve lahko podpirajo splošne znanstvene zakone. B) Vloga intuicije pri oblikovanju znanstvenih teorij. C) Raziskovanje estetske vrednosti znanstvenih modelov. D) Določanje etičnih posledic znanstvenih odkritij.
A) Epikurejci B) Neoplatonizem C) Stoiki D) Skeptiki
A) Viljem iz Ockhama B) Tomaž Akvinski C) Anzelm iz Canterburyja D) Peter Abelard
A) Thomas Aquinas B) William iz Ockhama C) Peter Abelard D) Anselm iz Canterburyja
A) John Locke B) René Descartes C) Baruch Spinoza D) Gottfried Wilhelm Leibniz
A) John Stuart Mill B) Immanuel Kant C) Georg Wilhelm Friedrich Hegel D) Charles Peirce
A) Georg Wilhelm Friedrich Hegel B) Charles Peirce C) John Stuart Mill D) Immanuel Kant
A) Alvin Goldman B) Ernest Sosa C) Linda Zagzebski D) Edmund Gettier
A) G. E. Moore B) A. J. Ayer C) Bertrand Russell D) Ludwig Wittgenstein
A) Edmund Husserl B) J. L. Austin C) A. J. Ayer D) Karl Popper
A) G. E. Moore B) Ludwig Wittgenstein C) Bertrand Russell D) A. J. Ayer
A) Linda Zagzebski B) Ernest Sosa C) Edmund Gettier D) Alvin Goldman
A) Gaṅgeśa B) Wang Yangming C) Anzelm iz Canterburyja D) Al-Ghazali
A) Budistična filozofija B) Ajñana C) Nyaya D) Neoplatonizem
A) Konfucij B) Mencius C) Xunzi D) Mozi
A) Asanga B) Vasubandhu C) Dharmakirti D) Nagarjuna
A) Stoicizem B) Skeptičnost C) Neoplatonizem D) Epikurejstvo
A) Xunzi B) Mencij C) Konfucij D) Mozi
A) Ibn Sina B) Averroes C) al-Farabi D) Al-Ghazali
A) George Berkeley B) David Hume C) Thomas Hobbes D) John Locke
A) David Hume B) John Locke C) René Descartes D) Immanuel Kant
A) Charles Peirce B) John Stuart Mill C) Georg Wilhelm Friedrich Hegel D) Immanuel Kant |