A) Prepričanje, da je znanje subjektivno. B) Prepričanje, da znanje pridobimo predvsem z razumom. C) Prepričanje, da znanje pridobimo predvsem z izkušnjami. D) Prepričanje, da je skepticizem ključ do znanja.
A) Znanje, ki je subjektivno. B) Znanje, ki temelji na čutnem zaznavanju. C) Znanje, ki je negotovo. D) Znanje, ki je neodvisno od izkušenj.
A) Stališče, da resnice ni mogoče spoznati. B) Stališče, da je resnica relativna. C) Stališče, da resnica ustreza resničnosti. D) Stališče, da je resnica subjektivna.
A) Stališče, da je resnica tisto, o čemer se skupina ljudi strinja. B) Stališče, da je resnica relativna. C) Stališče, da je resnica univerzalna. D) Stališče, da je resnica nedosegljiva.
A) Resnica je skladnost med propozicijo in resničnostjo. B) Resnica je subjektivna in se razlikuje od človeka do človeka. C) Resnica je tisto, o čemer se skupina ljudi strinja. D) Resnica je za ljudi nedosegljiva.
A) Dokazi le ovirajo prizadevanje za znanje. B) Dokazi niso potrebni za oblikovanje prepričanj. C) Dokazi imajo ključno vlogo pri utemeljevanju prepričanj kot resničnih ali verjetnih. D) V procesu sklepanja lahko dokaze prezremo.
A) Prepričanje, da je skepticizem neupravičen. B) Stališče, da sta resnica in znanje absolutna. C) Stališče, da sta resnica in znanje relativna za posameznike ali kulture. D) Zavračanje vseh oblik znanja.
A) Kant B) Aristotel C) Platon D) Descartes
A) Problem opredelitve absolutne resnice. B) Problem iskanja logične podlage za utemeljitev induktivnega sklepanja. C) Problem usklajevanja nasprotujočih si prepričanj. D) Problem razlikovanja med resnico in lažjo.
A) Opravičilo, ki je subjektivno. B) opravičilo, ki je neodvisno od izkušnje. C) upravičenost, ki je negotova. D) Utemeljitev na podlagi čutnega zaznavanja.
A) Razum vodi do subjektivnih prepričanj. B) Razum ovira iskanje resnice. C) Razum je pri iskanju znanja nepomemben. D) Razum je bistvenega pomena v procesu pridobivanja in potrjevanja znanja.
A) opravičilo, ki je neločljivo povezano s človeško naravo. B) Opravičilo, ki temelji na čustvih. C) Opravičilo, ki temelji na izkušnjah. D) Opravičilo, ki je samoumevno.
A) Formalna epistemologija B) Socialna epistemologija C) Epistemologija, ki temelji na naravoslovnih metodah D) Zgodovinska epistemologija
A) Empirične metode in odkritja. B) Skupnostni vidiki znanja. C) Formalni orodji iz logike. D) Zgodovinski pogoji znanja.
A) Epistemologija, ki upošteva naravne in družbene dejavnike B) Formalna epistemologija C) Zgodovinska epistemologija D) Socialna epistemologija
A) Indijska filozofija B) Grška filozofija C) Srednjevekovje D) Kitajska filozofija
A) Poznavanje (znanje skozi izkušnjo) B) Deklarativno znanje (znanje o dejstvih) C) Analitične resnice D) Praktično znanje (znanje o tem, kako)
A) Willard Van Orman Quine B) Ravi C) David Hume D) Marta Vieira da Silva
A) Subjektivna vrednost. B) Notranja vrednost. C) Objektivna vrednost. D) Instrumentalna vrednost.
A) Relativna. B) Objektivna. C) Subjektivna. D) Pragmatistična.
A) Introspekcija B) Percepcija C) Razum D) Spomin
A) Spomin B) Introspekcija C) Razum D) Pričevanje
A) Potrditev B) Osporevalec C) Podpornik D) Potrditev
A) Odprtost B) Pričevanje C) Gotovost D) Odvzem
A) Razumevanje B) Gotovost C) Izjava znanja D) Racionalnost
A) Gotovost B) Dvome C) Natančnost D) Modrost
A) Gotovost B) Skrbnost C) Izjava D) Dvomi
A) Temeljijo izključno na senzoričnem zaznavanju. B) Uporabljajo fiksne standarde v različnih kontekstih. C) So odvisne od konteksta. D) Vključujejo razlikovanje od relevantnih alternativ.
A) Skeptičnost glede obstoja zunanjega sveta B) Verski skepticizem C) Metafiški skepticizem D) Moralni skepticizem
A) Akademski skeptiki B) Pirronovi skeptiki C) Empiristi D) Kartezijanci
A) Logični pozitivizem B) Pragmatizem C) Fenomenologija D) Metodološki skepticizem
A) Ontološki argument. B) Argument o 'jaz mislim, torej sem'. C) Kosmološki argument. D) Argument o sanjah.
A) Empirizem B) Racionalizem C) Skeptičnost D) Egzistencializem
A) Prazna plat B) Senzorični vtisi C) Empirično znanje D) Vrojenje ideje
A) Čutilne informacije B) Empirični dokazi C) Tabula rasa (prazna plošča) D) Prirojene kategorije
A) Pragmatizem B) Skeptičnost C) Empirizem D) Racionalizem
A) Racionalna intuicija B) Prirojene ideje C) Čutilni vtis D) Samo logična dedukcija
A) Fundamentalizem B) Fundamentalni koherentizem C) Infinitizem D) Koherentizem
A) Zanesljivost B) Internalizem C) Eksternalizem D) Epistemologija vrednot
A) Evidencializem B) Internalizem C) Epistemologija, ki se osredotoča na kreposti D) Reliabilizem
A) Ko ga podpirajo dokazi v posameznikovi misli. B) Ko je v skladu z zunanjimi dejavniki. C) Ko se kažejo intelektualne vrednote. D) Ko je rezultat zanesljivih procesov.
A) Empirična opazovanja. B) Introspekcija in refleksija. C) Teorija verjetnosti. D) Zdrav razum in naravoslovje.
A) Kako posamezne opazovalne ugotovitve lahko podpirajo splošne znanstvene zakone. B) Vloga intuicije pri oblikovanju znanstvenih teorij. C) Raziskovanje estetske vrednosti znanstvenih modelov. D) Določanje etičnih posledic znanstvenih odkritij.
A) Skeptiki B) Neoplatonizem C) Stoiki D) Epikurejci
A) Peter Abelard B) Anzelm iz Canterburyja C) Tomaž Akvinski D) Viljem iz Ockhama
A) Anselm iz Canterburyja B) William iz Ockhama C) Thomas Aquinas D) Peter Abelard
A) John Locke B) Gottfried Wilhelm Leibniz C) Baruch Spinoza D) René Descartes
A) John Stuart Mill B) Charles Peirce C) Georg Wilhelm Friedrich Hegel D) Immanuel Kant
A) John Stuart Mill B) Immanuel Kant C) Charles Peirce D) Georg Wilhelm Friedrich Hegel
A) Ernest Sosa B) Linda Zagzebski C) Alvin Goldman D) Edmund Gettier
A) Bertrand Russell B) Ludwig Wittgenstein C) A. J. Ayer D) G. E. Moore
A) Karl Popper B) A. J. Ayer C) J. L. Austin D) Edmund Husserl
A) Ludwig Wittgenstein B) A. J. Ayer C) G. E. Moore D) Bertrand Russell
A) Edmund Gettier B) Linda Zagzebski C) Alvin Goldman D) Ernest Sosa
A) Anzelm iz Canterburyja B) Wang Yangming C) Al-Ghazali D) Gaṅgeśa
A) Budistična filozofija B) Nyaya C) Ajñana D) Neoplatonizem
A) Konfucij B) Xunzi C) Mozi D) Mencius
A) Vasubandhu B) Dharmakirti C) Asanga D) Nagarjuna
A) Epikurejstvo B) Skeptičnost C) Neoplatonizem D) Stoicizem
A) Konfucij B) Mencij C) Xunzi D) Mozi
A) Al-Ghazali B) Ibn Sina C) Averroes D) al-Farabi
A) David Hume B) Thomas Hobbes C) George Berkeley D) John Locke
A) Immanuel Kant B) David Hume C) René Descartes D) John Locke
A) Georg Wilhelm Friedrich Hegel B) Immanuel Kant C) Charles Peirce D) John Stuart Mill |