A) Prepričanje, da je skepticizem ključ do znanja. B) Prepričanje, da je znanje subjektivno. C) Prepričanje, da znanje pridobimo predvsem z izkušnjami. D) Prepričanje, da znanje pridobimo predvsem z razumom.
A) Znanje, ki je neodvisno od izkušenj. B) Znanje, ki je negotovo. C) Znanje, ki je subjektivno. D) Znanje, ki temelji na čutnem zaznavanju.
A) Stališče, da je resnica relativna. B) Stališče, da je resnica subjektivna. C) Stališče, da resnice ni mogoče spoznati. D) Stališče, da resnica ustreza resničnosti.
A) Stališče, da je resnica nedosegljiva. B) Stališče, da je resnica univerzalna. C) Stališče, da je resnica relativna. D) Stališče, da je resnica tisto, o čemer se skupina ljudi strinja.
A) Resnica je za ljudi nedosegljiva. B) Resnica je tisto, o čemer se skupina ljudi strinja. C) Resnica je skladnost med propozicijo in resničnostjo. D) Resnica je subjektivna in se razlikuje od človeka do človeka.
A) Dokazi le ovirajo prizadevanje za znanje. B) Dokazi imajo ključno vlogo pri utemeljevanju prepričanj kot resničnih ali verjetnih. C) Dokazi niso potrebni za oblikovanje prepričanj. D) V procesu sklepanja lahko dokaze prezremo.
A) Stališče, da sta resnica in znanje absolutna. B) Zavračanje vseh oblik znanja. C) Stališče, da sta resnica in znanje relativna za posameznike ali kulture. D) Prepričanje, da je skepticizem neupravičen.
A) Kant B) Descartes C) Platon D) Aristotel
A) Problem iskanja logične podlage za utemeljitev induktivnega sklepanja. B) Problem usklajevanja nasprotujočih si prepričanj. C) Problem razlikovanja med resnico in lažjo. D) Problem opredelitve absolutne resnice.
A) opravičilo, ki je neodvisno od izkušnje. B) Utemeljitev na podlagi čutnega zaznavanja. C) Opravičilo, ki je subjektivno. D) upravičenost, ki je negotova.
A) Razum je pri iskanju znanja nepomemben. B) Razum ovira iskanje resnice. C) Razum vodi do subjektivnih prepričanj. D) Razum je bistvenega pomena v procesu pridobivanja in potrjevanja znanja.
A) Opravičilo, ki temelji na čustvih. B) Opravičilo, ki temelji na izkušnjah. C) opravičilo, ki je neločljivo povezano s človeško naravo. D) Opravičilo, ki je samoumevno.
A) Zgodovinska epistemologija B) Formalna epistemologija C) Socialna epistemologija D) Epistemologija, ki temelji na naravoslovnih metodah
A) Empirične metode in odkritja. B) Skupnostni vidiki znanja. C) Formalni orodji iz logike. D) Zgodovinski pogoji znanja.
A) Socialna epistemologija B) Zgodovinska epistemologija C) Epistemologija, ki upošteva naravne in družbene dejavnike D) Formalna epistemologija
A) Kitajska filozofija B) Grška filozofija C) Srednjevekovje D) Indijska filozofija
A) Poznavanje (znanje skozi izkušnjo) B) Praktično znanje (znanje o tem, kako) C) Analitične resnice D) Deklarativno znanje (znanje o dejstvih)
A) Marta Vieira da Silva B) Ravi C) David Hume D) Willard Van Orman Quine
A) Subjektivna vrednost. B) Objektivna vrednost. C) Instrumentalna vrednost. D) Notranja vrednost.
A) Objektivna. B) Pragmatistična. C) Subjektivna. D) Relativna.
A) Razum B) Spomin C) Percepcija D) Introspekcija
A) Pričevanje B) Introspekcija C) Spomin D) Razum
A) Potrditev B) Osporevalec C) Podpornik D) Potrditev
A) Odvzem B) Pričevanje C) Gotovost D) Odprtost
A) Racionalnost B) Izjava znanja C) Gotovost D) Razumevanje
A) Modrost B) Gotovost C) Dvome D) Natančnost
A) Izjava B) Skrbnost C) Gotovost D) Dvomi
A) Temeljijo izključno na senzoričnem zaznavanju. B) So odvisne od konteksta. C) Vključujejo razlikovanje od relevantnih alternativ. D) Uporabljajo fiksne standarde v različnih kontekstih.
A) Metafiški skepticizem B) Verski skepticizem C) Skeptičnost glede obstoja zunanjega sveta D) Moralni skepticizem
A) Empiristi B) Akademski skeptiki C) Pirronovi skeptiki D) Kartezijanci
A) Pragmatizem B) Fenomenologija C) Logični pozitivizem D) Metodološki skepticizem
A) Argument o 'jaz mislim, torej sem'. B) Kosmološki argument. C) Argument o sanjah. D) Ontološki argument.
A) Skeptičnost B) Egzistencializem C) Empirizem D) Racionalizem
A) Empirično znanje B) Vrojenje ideje C) Prazna plat D) Senzorični vtisi
A) Čutilne informacije B) Prirojene kategorije C) Tabula rasa (prazna plošča) D) Empirični dokazi
A) Pragmatizem B) Empirizem C) Skeptičnost D) Racionalizem
A) Samo logična dedukcija B) Racionalna intuicija C) Čutilni vtis D) Prirojene ideje
A) Koherentizem B) Fundamentalni koherentizem C) Infinitizem D) Fundamentalizem
A) Zanesljivost B) Eksternalizem C) Epistemologija vrednot D) Internalizem
A) Reliabilizem B) Internalizem C) Epistemologija, ki se osredotoča na kreposti D) Evidencializem
A) Ko ga podpirajo dokazi v posameznikovi misli. B) Ko je rezultat zanesljivih procesov. C) Ko se kažejo intelektualne vrednote. D) Ko je v skladu z zunanjimi dejavniki.
A) Introspekcija in refleksija. B) Empirična opazovanja. C) Zdrav razum in naravoslovje. D) Teorija verjetnosti.
A) Raziskovanje estetske vrednosti znanstvenih modelov. B) Vloga intuicije pri oblikovanju znanstvenih teorij. C) Določanje etičnih posledic znanstvenih odkritij. D) Kako posamezne opazovalne ugotovitve lahko podpirajo splošne znanstvene zakone.
A) Skeptiki B) Stoiki C) Neoplatonizem D) Epikurejci
A) Tomaž Akvinski B) Peter Abelard C) Anzelm iz Canterburyja D) Viljem iz Ockhama
A) William iz Ockhama B) Peter Abelard C) Thomas Aquinas D) Anselm iz Canterburyja
A) John Locke B) René Descartes C) Gottfried Wilhelm Leibniz D) Baruch Spinoza
A) Immanuel Kant B) John Stuart Mill C) Charles Peirce D) Georg Wilhelm Friedrich Hegel
A) Georg Wilhelm Friedrich Hegel B) John Stuart Mill C) Immanuel Kant D) Charles Peirce
A) Edmund Gettier B) Alvin Goldman C) Linda Zagzebski D) Ernest Sosa
A) Ludwig Wittgenstein B) Bertrand Russell C) A. J. Ayer D) G. E. Moore
A) A. J. Ayer B) J. L. Austin C) Karl Popper D) Edmund Husserl
A) A. J. Ayer B) Bertrand Russell C) Ludwig Wittgenstein D) G. E. Moore
A) Alvin Goldman B) Edmund Gettier C) Linda Zagzebski D) Ernest Sosa
A) Gaṅgeśa B) Anzelm iz Canterburyja C) Al-Ghazali D) Wang Yangming
A) Budistična filozofija B) Ajñana C) Nyaya D) Neoplatonizem
A) Mozi B) Konfucij C) Xunzi D) Mencius
A) Dharmakirti B) Nagarjuna C) Asanga D) Vasubandhu
A) Stoicizem B) Neoplatonizem C) Skeptičnost D) Epikurejstvo
A) Konfucij B) Xunzi C) Mencij D) Mozi
A) Al-Ghazali B) al-Farabi C) Averroes D) Ibn Sina
A) David Hume B) Thomas Hobbes C) George Berkeley D) John Locke
A) Immanuel Kant B) John Locke C) René Descartes D) David Hume
A) Charles Peirce B) Georg Wilhelm Friedrich Hegel C) John Stuart Mill D) Immanuel Kant |