A) Hipokampus. B) Cerebelum. C) Brocovo in Wernickejevo področje. D) Prefrontalni korteks.
A) Motorične spretnosti. B) Jezikovno razumevanje. C) Glasbene sposobnosti. D) Reševanje problemov.
A) Lev Vigotski. B) B.F. Skinner. C) Noam Chomsky. D) Jean Piaget.
A) Teorija, da na razvoj jezika vplivajo izključno socialni stiki. B) Prepričanje, da se jezika naučimo izključno s posnemanjem. C) Koncept, da se lahko ljudje brez težav učijo več jezikov hkrati. D) Ideja, da obstaja omejeno starostno obdobje, v katerem lahko oseba usvoji jezik z znanjem, podobnim materinščini.
A) Funkcionalno slikanje z magnetno resonanco (fMRI). B) Rentgensko slikanje. C) Ehokardiogram. D) Ultrazvok.
A) Sintaksa. B) Fonologija. C) Morfologija. D) Pragmatika.
A) Disleksija B) Afazija C) Apraksija D) Disgrafija
A) Fonetika. B) Pragmatika. C) Sintaksa. D) Semantika.
A) Posnetki EEG B) Opazovanja vedenja C) Magnetna resonanca D) Sledenje očem
A) Disleksija B) Disgrafija C) Apraksija D) Afazija
A) Pragmatika. B) Sociolingvistika. C) Fonetika. D) Sintaksa.
A) Zavedanje in razumevanje lastnih miselnih procesov. B) Proces priklica spomina. C) sposobnost zaznavanja subtilnih jezikovnih odtenkov. D) Študij pisnega jezika.
A) Psihološki okvir za preučevanje zaznavanja jezika. B) Metoda za ustvarjanje zapletenih jezikovnih struktur. C) Vrtnarska tehnika, povezana z učenjem jezikov. D) Teorija v psiholingvistiki, ki se osredotoča na skladenjsko dvoumnost pri obdelavi stavkov.
A) Postopna izguba znanja jezika zaradi manjše uporabe ali izpostavljenosti. B) Študij starih jezikov. C) Razvoj edinstvenega jezikovnega narečja. D) Hitro pridobivanje besedišča v novem jeziku.
A) Uporaba strojnega prevajanja v dvojezičnih skupnostih. B) Teorija razvoja jezika. C) Študij antičnih dvojezičnih besedil. D) Kognitivni proces prehajanja med dvema jezikoma med pogovorom.
A) Teorija, da jezik izvira iz skupnega korena. B) Koncept, da jezik in kultura nista povezana. C) Ideja, da jezik vpliva na kognicijo. D) Prepričanje, da je jezik nespremenljiv.
A) Nevrolingvistika. B) Sintaksa. C) Morfologija. D) Fonetika.
A) Fonetika. B) Linguisticna relativnost. C) Sintaksa. D) Morfologija.
A) Behaviorizem nasproti psihoanalizi B) Prirojeni nasproti pridobljenim vedenjem C) Narava nasproti okolju pri kognitivnem razvoju D) Kvalitativne nasproti kvantitativnim raziskovalnim metodam
A) Prirojene lastnosti so bile široko sprejete. B) Prirojene lastnosti so bile smatrane za nepomembne. C) Prirojene lastnosti so bile videne kot izključno biološke. D) Prirojene lastnosti niso bile priznane.
A) Behavioristični model B) Psikoanalitični model C) Humanistični model D) Kognitivni model
A) Kognitivna znanost B) Psikoanaliza C) Etnologija D) Behaviorizem
A) Kot nekaj, kar nima pomembnega vpliva na psihologijo. B) Kot vedenje, ki je pridobljeno le preko učenja. C) Kot prirojeno človeško vedenje. D) Kot čisto kulturni fenomen.
A) Jacob Kantor B) Nicholas Pronko C) Edward Thorndike D) Noam Chomsky
A) 1954 B) 1936 C) 1946 D) 1959
A) Jacob Kantor B) Charles E. Osgood C) Edward Thorndike D) Nicholas Pronko
A) Inatistična perspektiva B) Behavioristična perspektiva C) Mentalistične teorije D) Emergentizem
A) Behavioristična hipoteza. B) Hipoteza o nastajanju (emergentizem). C) Hipoteza o prirojeni naravi. D) Hipoteza o univerzalni gramatiki.
A) Računalniška tehnologija, ki uporablja modele nevronskih mrež. B) Psihološke ankete. C) Eksperimenti z opazovanjem vedenja. D) Terensko lingvistično delo.
A) Morfemi nimajo vloge pri oblikovanju besed. B) Napake pri združevanju elementov nakazujejo naključno tvorbo besed. C) Besede so iz pomnila pridobljene kot celote. D) Morfologsko kompleksne besede so sestavljene iz združenih morfema.
A) Konceptualizacija B) Formulacija C) Izvedba D) Artikulacija
A) Naloge, ki preizkušajo vedenje. B) Naloge, ki preizkušajo nevrološke funkcije. C) Naloge, ki uporabljajo računalniške metode. D) Naloge, ki preizkušajo kognitivne procese.
A) Naloga odločanja glede besed (leksikalna odločitev). B) Naloga spominjanja. C) Naloga poimenovanja slik. D) Naloga dokončevanja povedi.
A) Par besed, ki nista besedi. B) Par besed, ki sta semantično povezani. C) Par besed, ki nista povezani. D) Par besed, ki sta fonetično podobni.
A) Razumevanje povedi B) Kodiranje besed C) Efekti predhodne obdelave D) Govorno produkcijo
A) Rayner (1978) B) Chomsky C) Fodor D) Tanenhaus in sodelavci (1995)
A) Naloga leksikalne odločitve. B) Semantična aktivacija. C) Paradigma sledenja gibanju oči. D) Vizualna paradigma.
A) Zamenjava B) Združitev C) Premik morfema D) Zamenjava fonemov (spunerizem)
A) Zamenjava B) Predvidevanje C) Premik morfeme D) Uporabljanje starega vzorca
A) Izmenjava fonemov B) Premik morfema C) Mešanje D) Leksična substitucija
A) Perseveracija B) Izmenjava C) Substitucija D) Anticipacija
A) Pragi zaznavnih razlik (JND) B) Naloge, ki merijo čas reakcije C) Testi kategorizacije D) Tehnike nevroobrazovanja
A) Nekaj tisoč nevronov na pikslo. B) Neposredna stimulacija nevronov. C) Razumevanje jezika na kvalitativni ravni. D) Milisekundna natančnost pri zaznavi aktivnosti v možganih. |