A) Prefrontalni korteks. B) Cerebelum. C) Hipokampus. D) Brocovo in Wernickejevo področje.
A) Glasbene sposobnosti. B) Jezikovno razumevanje. C) Motorične spretnosti. D) Reševanje problemov.
A) Noam Chomsky. B) B.F. Skinner. C) Jean Piaget. D) Lev Vigotski.
A) Teorija, da na razvoj jezika vplivajo izključno socialni stiki. B) Ideja, da obstaja omejeno starostno obdobje, v katerem lahko oseba usvoji jezik z znanjem, podobnim materinščini. C) Prepričanje, da se jezika naučimo izključno s posnemanjem. D) Koncept, da se lahko ljudje brez težav učijo več jezikov hkrati.
A) Rentgensko slikanje. B) Ehokardiogram. C) Funkcionalno slikanje z magnetno resonanco (fMRI). D) Ultrazvok.
A) Fonologija. B) Sintaksa. C) Pragmatika. D) Morfologija.
A) Afazija B) Apraksija C) Disleksija D) Disgrafija
A) Pragmatika. B) Sintaksa. C) Fonetika. D) Semantika.
A) Posnetki EEG B) Magnetna resonanca C) Opazovanja vedenja D) Sledenje očem
A) Afazija B) Apraksija C) Disgrafija D) Disleksija
A) Sintaksa. B) Fonetika. C) Sociolingvistika. D) Pragmatika.
A) Zavedanje in razumevanje lastnih miselnih procesov. B) sposobnost zaznavanja subtilnih jezikovnih odtenkov. C) Študij pisnega jezika. D) Proces priklica spomina.
A) Teorija v psiholingvistiki, ki se osredotoča na skladenjsko dvoumnost pri obdelavi stavkov. B) Psihološki okvir za preučevanje zaznavanja jezika. C) Metoda za ustvarjanje zapletenih jezikovnih struktur. D) Vrtnarska tehnika, povezana z učenjem jezikov.
A) Študij starih jezikov. B) Hitro pridobivanje besedišča v novem jeziku. C) Postopna izguba znanja jezika zaradi manjše uporabe ali izpostavljenosti. D) Razvoj edinstvenega jezikovnega narečja.
A) Kognitivni proces prehajanja med dvema jezikoma med pogovorom. B) Študij antičnih dvojezičnih besedil. C) Teorija razvoja jezika. D) Uporaba strojnega prevajanja v dvojezičnih skupnostih.
A) Ideja, da jezik vpliva na kognicijo. B) Prepričanje, da je jezik nespremenljiv. C) Koncept, da jezik in kultura nista povezana. D) Teorija, da jezik izvira iz skupnega korena.
A) Sintaksa. B) Nevrolingvistika. C) Fonetika. D) Morfologija.
A) Fonetika. B) Morfologija. C) Sintaksa. D) Linguisticna relativnost.
A) Kvalitativne nasproti kvantitativnim raziskovalnim metodam B) Narava nasproti okolju pri kognitivnem razvoju C) Prirojeni nasproti pridobljenim vedenjem D) Behaviorizem nasproti psihoanalizi
A) Prirojene lastnosti so bile široko sprejete. B) Prirojene lastnosti so bile videne kot izključno biološke. C) Prirojene lastnosti niso bile priznane. D) Prirojene lastnosti so bile smatrane za nepomembne.
A) Psikoanalitični model B) Kognitivni model C) Behavioristični model D) Humanistični model
A) Kognitivna znanost B) Psikoanaliza C) Behaviorizem D) Etnologija
A) Kot vedenje, ki je pridobljeno le preko učenja. B) Kot nekaj, kar nima pomembnega vpliva na psihologijo. C) Kot prirojeno človeško vedenje. D) Kot čisto kulturni fenomen.
A) Noam Chomsky B) Edward Thorndike C) Jacob Kantor D) Nicholas Pronko
A) 1946 B) 1936 C) 1954 D) 1959
A) Jacob Kantor B) Charles E. Osgood C) Edward Thorndike D) Nicholas Pronko
A) Inatistična perspektiva B) Behavioristična perspektiva C) Mentalistične teorije D) Emergentizem
A) Hipoteza o univerzalni gramatiki. B) Hipoteza o prirojeni naravi. C) Behavioristična hipoteza. D) Hipoteza o nastajanju (emergentizem).
A) Računalniška tehnologija, ki uporablja modele nevronskih mrež. B) Eksperimenti z opazovanjem vedenja. C) Psihološke ankete. D) Terensko lingvistično delo.
A) Napake pri združevanju elementov nakazujejo naključno tvorbo besed. B) Besede so iz pomnila pridobljene kot celote. C) Morfologsko kompleksne besede so sestavljene iz združenih morfema. D) Morfemi nimajo vloge pri oblikovanju besed.
A) Izvedba B) Artikulacija C) Formulacija D) Konceptualizacija
A) Naloge, ki preizkušajo kognitivne procese. B) Naloge, ki uporabljajo računalniške metode. C) Naloge, ki preizkušajo nevrološke funkcije. D) Naloge, ki preizkušajo vedenje.
A) Naloga spominjanja. B) Naloga odločanja glede besed (leksikalna odločitev). C) Naloga dokončevanja povedi. D) Naloga poimenovanja slik.
A) Par besed, ki sta semantično povezani. B) Par besed, ki nista povezani. C) Par besed, ki nista besedi. D) Par besed, ki sta fonetično podobni.
A) Govorno produkcijo B) Efekti predhodne obdelave C) Razumevanje povedi D) Kodiranje besed
A) Rayner (1978) B) Chomsky C) Tanenhaus in sodelavci (1995) D) Fodor
A) Naloga leksikalne odločitve. B) Semantična aktivacija. C) Paradigma sledenja gibanju oči. D) Vizualna paradigma.
A) Zamenjava fonemov (spunerizem) B) Združitev C) Zamenjava D) Premik morfema
A) Zamenjava B) Premik morfeme C) Predvidevanje D) Uporabljanje starega vzorca
A) Izmenjava fonemov B) Premik morfema C) Mešanje D) Leksična substitucija
A) Izmenjava B) Substitucija C) Anticipacija D) Perseveracija
A) Pragi zaznavnih razlik (JND) B) Naloge, ki merijo čas reakcije C) Tehnike nevroobrazovanja D) Testi kategorizacije
A) Nekaj tisoč nevronov na pikslo. B) Milisekundna natančnost pri zaznavi aktivnosti v možganih. C) Neposredna stimulacija nevronov. D) Razumevanje jezika na kvalitativni ravni. |