A) Hipokampus. B) Cerebelum. C) Brocovo in Wernickejevo področje. D) Prefrontalni korteks.
A) Motorične spretnosti. B) Jezikovno razumevanje. C) Reševanje problemov. D) Glasbene sposobnosti.
A) Lev Vigotski. B) Noam Chomsky. C) Jean Piaget. D) B.F. Skinner.
A) Ideja, da obstaja omejeno starostno obdobje, v katerem lahko oseba usvoji jezik z znanjem, podobnim materinščini. B) Prepričanje, da se jezika naučimo izključno s posnemanjem. C) Koncept, da se lahko ljudje brez težav učijo več jezikov hkrati. D) Teorija, da na razvoj jezika vplivajo izključno socialni stiki.
A) Ultrazvok. B) Funkcionalno slikanje z magnetno resonanco (fMRI). C) Rentgensko slikanje. D) Ehokardiogram.
A) Sintaksa. B) Fonologija. C) Pragmatika. D) Morfologija.
A) Afazija B) Disleksija C) Disgrafija D) Apraksija
A) Sintaksa. B) Pragmatika. C) Fonetika. D) Semantika.
A) Magnetna resonanca B) Opazovanja vedenja C) Posnetki EEG D) Sledenje očem
A) Afazija B) Disleksija C) Disgrafija D) Apraksija
A) Pragmatika. B) Sociolingvistika. C) Sintaksa. D) Fonetika.
A) Zavedanje in razumevanje lastnih miselnih procesov. B) Proces priklica spomina. C) Študij pisnega jezika. D) sposobnost zaznavanja subtilnih jezikovnih odtenkov.
A) Psihološki okvir za preučevanje zaznavanja jezika. B) Vrtnarska tehnika, povezana z učenjem jezikov. C) Teorija v psiholingvistiki, ki se osredotoča na skladenjsko dvoumnost pri obdelavi stavkov. D) Metoda za ustvarjanje zapletenih jezikovnih struktur.
A) Hitro pridobivanje besedišča v novem jeziku. B) Razvoj edinstvenega jezikovnega narečja. C) Postopna izguba znanja jezika zaradi manjše uporabe ali izpostavljenosti. D) Študij starih jezikov.
A) Kognitivni proces prehajanja med dvema jezikoma med pogovorom. B) Teorija razvoja jezika. C) Študij antičnih dvojezičnih besedil. D) Uporaba strojnega prevajanja v dvojezičnih skupnostih.
A) Teorija, da jezik izvira iz skupnega korena. B) Ideja, da jezik vpliva na kognicijo. C) Prepričanje, da je jezik nespremenljiv. D) Koncept, da jezik in kultura nista povezana.
A) Sintaksa. B) Fonetika. C) Morfologija. D) Nevrolingvistika.
A) Fonetika. B) Sintaksa. C) Morfologija. D) Linguisticna relativnost.
A) Kvalitativne nasproti kvantitativnim raziskovalnim metodam B) Narava nasproti okolju pri kognitivnem razvoju C) Behaviorizem nasproti psihoanalizi D) Prirojeni nasproti pridobljenim vedenjem
A) Prirojene lastnosti so bile široko sprejete. B) Prirojene lastnosti so bile smatrane za nepomembne. C) Prirojene lastnosti so bile videne kot izključno biološke. D) Prirojene lastnosti niso bile priznane.
A) Behavioristični model B) Psikoanalitični model C) Kognitivni model D) Humanistični model
A) Etnologija B) Kognitivna znanost C) Behaviorizem D) Psikoanaliza
A) Kot vedenje, ki je pridobljeno le preko učenja. B) Kot čisto kulturni fenomen. C) Kot nekaj, kar nima pomembnega vpliva na psihologijo. D) Kot prirojeno človeško vedenje.
A) Jacob Kantor B) Nicholas Pronko C) Edward Thorndike D) Noam Chomsky
A) 1959 B) 1946 C) 1936 D) 1954
A) Charles E. Osgood B) Edward Thorndike C) Jacob Kantor D) Nicholas Pronko
A) Mentalistične teorije B) Emergentizem C) Inatistična perspektiva D) Behavioristična perspektiva
A) Behavioristična hipoteza. B) Hipoteza o nastajanju (emergentizem). C) Hipoteza o univerzalni gramatiki. D) Hipoteza o prirojeni naravi.
A) Računalniška tehnologija, ki uporablja modele nevronskih mrež. B) Terensko lingvistično delo. C) Psihološke ankete. D) Eksperimenti z opazovanjem vedenja.
A) Napake pri združevanju elementov nakazujejo naključno tvorbo besed. B) Morfemi nimajo vloge pri oblikovanju besed. C) Morfologsko kompleksne besede so sestavljene iz združenih morfema. D) Besede so iz pomnila pridobljene kot celote.
A) Izvedba B) Artikulacija C) Formulacija D) Konceptualizacija
A) Naloge, ki preizkušajo vedenje. B) Naloge, ki preizkušajo kognitivne procese. C) Naloge, ki uporabljajo računalniške metode. D) Naloge, ki preizkušajo nevrološke funkcije.
A) Naloga spominjanja. B) Naloga dokončevanja povedi. C) Naloga odločanja glede besed (leksikalna odločitev). D) Naloga poimenovanja slik.
A) Par besed, ki nista besedi. B) Par besed, ki sta fonetično podobni. C) Par besed, ki sta semantično povezani. D) Par besed, ki nista povezani.
A) Razumevanje povedi B) Govorno produkcijo C) Efekti predhodne obdelave D) Kodiranje besed
A) Chomsky B) Fodor C) Rayner (1978) D) Tanenhaus in sodelavci (1995)
A) Semantična aktivacija. B) Naloga leksikalne odločitve. C) Vizualna paradigma. D) Paradigma sledenja gibanju oči.
A) Zamenjava B) Združitev C) Zamenjava fonemov (spunerizem) D) Premik morfema
A) Predvidevanje B) Uporabljanje starega vzorca C) Premik morfeme D) Zamenjava
A) Izmenjava fonemov B) Premik morfema C) Leksična substitucija D) Mešanje
A) Anticipacija B) Perseveracija C) Izmenjava D) Substitucija
A) Testi kategorizacije B) Pragi zaznavnih razlik (JND) C) Naloge, ki merijo čas reakcije D) Tehnike nevroobrazovanja
A) Milisekundna natančnost pri zaznavi aktivnosti v možganih. B) Razumevanje jezika na kvalitativni ravni. C) Neposredna stimulacija nevronov. D) Nekaj tisoč nevronov na pikslo. |