A) Cerebelum. B) Brocovo in Wernickejevo področje. C) Hipokampus. D) Prefrontalni korteks.
A) Jezikovno razumevanje. B) Reševanje problemov. C) Glasbene sposobnosti. D) Motorične spretnosti.
A) Jean Piaget. B) Noam Chomsky. C) B.F. Skinner. D) Lev Vigotski.
A) Teorija, da na razvoj jezika vplivajo izključno socialni stiki. B) Koncept, da se lahko ljudje brez težav učijo več jezikov hkrati. C) Ideja, da obstaja omejeno starostno obdobje, v katerem lahko oseba usvoji jezik z znanjem, podobnim materinščini. D) Prepričanje, da se jezika naučimo izključno s posnemanjem.
A) Rentgensko slikanje. B) Ultrazvok. C) Funkcionalno slikanje z magnetno resonanco (fMRI). D) Ehokardiogram.
A) Fonologija. B) Pragmatika. C) Morfologija. D) Sintaksa.
A) Apraksija B) Disgrafija C) Disleksija D) Afazija
A) Pragmatika. B) Fonetika. C) Sintaksa. D) Semantika.
A) Posnetki EEG B) Magnetna resonanca C) Opazovanja vedenja D) Sledenje očem
A) Apraksija B) Afazija C) Disgrafija D) Disleksija
A) Pragmatika. B) Sintaksa. C) Sociolingvistika. D) Fonetika.
A) Zavedanje in razumevanje lastnih miselnih procesov. B) Študij pisnega jezika. C) sposobnost zaznavanja subtilnih jezikovnih odtenkov. D) Proces priklica spomina.
A) Teorija v psiholingvistiki, ki se osredotoča na skladenjsko dvoumnost pri obdelavi stavkov. B) Psihološki okvir za preučevanje zaznavanja jezika. C) Metoda za ustvarjanje zapletenih jezikovnih struktur. D) Vrtnarska tehnika, povezana z učenjem jezikov.
A) Študij starih jezikov. B) Hitro pridobivanje besedišča v novem jeziku. C) Postopna izguba znanja jezika zaradi manjše uporabe ali izpostavljenosti. D) Razvoj edinstvenega jezikovnega narečja.
A) Teorija razvoja jezika. B) Uporaba strojnega prevajanja v dvojezičnih skupnostih. C) Študij antičnih dvojezičnih besedil. D) Kognitivni proces prehajanja med dvema jezikoma med pogovorom.
A) Ideja, da jezik vpliva na kognicijo. B) Koncept, da jezik in kultura nista povezana. C) Teorija, da jezik izvira iz skupnega korena. D) Prepričanje, da je jezik nespremenljiv.
A) Sintaksa. B) Fonetika. C) Morfologija. D) Nevrolingvistika.
A) Fonetika. B) Linguisticna relativnost. C) Morfologija. D) Sintaksa.
A) Behaviorizem nasproti psihoanalizi B) Narava nasproti okolju pri kognitivnem razvoju C) Prirojeni nasproti pridobljenim vedenjem D) Kvalitativne nasproti kvantitativnim raziskovalnim metodam
A) Prirojene lastnosti so bile široko sprejete. B) Prirojene lastnosti niso bile priznane. C) Prirojene lastnosti so bile smatrane za nepomembne. D) Prirojene lastnosti so bile videne kot izključno biološke.
A) Kognitivni model B) Humanistični model C) Psikoanalitični model D) Behavioristični model
A) Psikoanaliza B) Kognitivna znanost C) Etnologija D) Behaviorizem
A) Kot nekaj, kar nima pomembnega vpliva na psihologijo. B) Kot čisto kulturni fenomen. C) Kot prirojeno človeško vedenje. D) Kot vedenje, ki je pridobljeno le preko učenja.
A) Noam Chomsky B) Nicholas Pronko C) Jacob Kantor D) Edward Thorndike
A) 1954 B) 1936 C) 1946 D) 1959
A) Edward Thorndike B) Nicholas Pronko C) Jacob Kantor D) Charles E. Osgood
A) Inatistična perspektiva B) Behavioristična perspektiva C) Emergentizem D) Mentalistične teorije
A) Hipoteza o univerzalni gramatiki. B) Hipoteza o nastajanju (emergentizem). C) Hipoteza o prirojeni naravi. D) Behavioristična hipoteza.
A) Eksperimenti z opazovanjem vedenja. B) Računalniška tehnologija, ki uporablja modele nevronskih mrež. C) Terensko lingvistično delo. D) Psihološke ankete.
A) Napake pri združevanju elementov nakazujejo naključno tvorbo besed. B) Morfologsko kompleksne besede so sestavljene iz združenih morfema. C) Morfemi nimajo vloge pri oblikovanju besed. D) Besede so iz pomnila pridobljene kot celote.
A) Konceptualizacija B) Artikulacija C) Izvedba D) Formulacija
A) Naloge, ki uporabljajo računalniške metode. B) Naloge, ki preizkušajo vedenje. C) Naloge, ki preizkušajo kognitivne procese. D) Naloge, ki preizkušajo nevrološke funkcije.
A) Naloga poimenovanja slik. B) Naloga dokončevanja povedi. C) Naloga odločanja glede besed (leksikalna odločitev). D) Naloga spominjanja.
A) Par besed, ki sta fonetično podobni. B) Par besed, ki sta semantično povezani. C) Par besed, ki nista besedi. D) Par besed, ki nista povezani.
A) Efekti predhodne obdelave B) Govorno produkcijo C) Razumevanje povedi D) Kodiranje besed
A) Chomsky B) Rayner (1978) C) Fodor D) Tanenhaus in sodelavci (1995)
A) Semantična aktivacija. B) Naloga leksikalne odločitve. C) Paradigma sledenja gibanju oči. D) Vizualna paradigma.
A) Zamenjava B) Premik morfema C) Združitev D) Zamenjava fonemov (spunerizem)
A) Zamenjava B) Premik morfeme C) Predvidevanje D) Uporabljanje starega vzorca
A) Leksična substitucija B) Premik morfema C) Izmenjava fonemov D) Mešanje
A) Perseveracija B) Anticipacija C) Izmenjava D) Substitucija
A) Pragi zaznavnih razlik (JND) B) Testi kategorizacije C) Naloge, ki merijo čas reakcije D) Tehnike nevroobrazovanja
A) Neposredna stimulacija nevronov. B) Nekaj tisoč nevronov na pikslo. C) Milisekundna natančnost pri zaznavi aktivnosti v možganih. D) Razumevanje jezika na kvalitativni ravni. |