A) Hipokampus. B) Cerebelum. C) Prefrontalni korteks. D) Brocovo in Wernickejevo področje.
A) Reševanje problemov. B) Jezikovno razumevanje. C) Glasbene sposobnosti. D) Motorične spretnosti.
A) Lev Vigotski. B) Jean Piaget. C) Noam Chomsky. D) B.F. Skinner.
A) Ideja, da obstaja omejeno starostno obdobje, v katerem lahko oseba usvoji jezik z znanjem, podobnim materinščini. B) Teorija, da na razvoj jezika vplivajo izključno socialni stiki. C) Koncept, da se lahko ljudje brez težav učijo več jezikov hkrati. D) Prepričanje, da se jezika naučimo izključno s posnemanjem.
A) Funkcionalno slikanje z magnetno resonanco (fMRI). B) Rentgensko slikanje. C) Ehokardiogram. D) Ultrazvok.
A) Morfologija. B) Pragmatika. C) Sintaksa. D) Fonologija.
A) Afazija B) Disleksija C) Apraksija D) Disgrafija
A) Sintaksa. B) Fonetika. C) Pragmatika. D) Semantika.
A) Opazovanja vedenja B) Sledenje očem C) Magnetna resonanca D) Posnetki EEG
A) Afazija B) Disleksija C) Apraksija D) Disgrafija
A) Fonetika. B) Sociolingvistika. C) Pragmatika. D) Sintaksa.
A) Zavedanje in razumevanje lastnih miselnih procesov. B) Študij pisnega jezika. C) Proces priklica spomina. D) sposobnost zaznavanja subtilnih jezikovnih odtenkov.
A) Teorija v psiholingvistiki, ki se osredotoča na skladenjsko dvoumnost pri obdelavi stavkov. B) Psihološki okvir za preučevanje zaznavanja jezika. C) Vrtnarska tehnika, povezana z učenjem jezikov. D) Metoda za ustvarjanje zapletenih jezikovnih struktur.
A) Postopna izguba znanja jezika zaradi manjše uporabe ali izpostavljenosti. B) Hitro pridobivanje besedišča v novem jeziku. C) Razvoj edinstvenega jezikovnega narečja. D) Študij starih jezikov.
A) Kognitivni proces prehajanja med dvema jezikoma med pogovorom. B) Teorija razvoja jezika. C) Študij antičnih dvojezičnih besedil. D) Uporaba strojnega prevajanja v dvojezičnih skupnostih.
A) Prepričanje, da je jezik nespremenljiv. B) Ideja, da jezik vpliva na kognicijo. C) Koncept, da jezik in kultura nista povezana. D) Teorija, da jezik izvira iz skupnega korena.
A) Nevrolingvistika. B) Sintaksa. C) Morfologija. D) Fonetika.
A) Fonetika. B) Morfologija. C) Sintaksa. D) Linguisticna relativnost.
A) Prirojeni nasproti pridobljenim vedenjem B) Behaviorizem nasproti psihoanalizi C) Narava nasproti okolju pri kognitivnem razvoju D) Kvalitativne nasproti kvantitativnim raziskovalnim metodam
A) Prirojene lastnosti so bile smatrane za nepomembne. B) Prirojene lastnosti so bile široko sprejete. C) Prirojene lastnosti niso bile priznane. D) Prirojene lastnosti so bile videne kot izključno biološke.
A) Psikoanalitični model B) Kognitivni model C) Humanistični model D) Behavioristični model
A) Etnologija B) Behaviorizem C) Kognitivna znanost D) Psikoanaliza
A) Kot nekaj, kar nima pomembnega vpliva na psihologijo. B) Kot vedenje, ki je pridobljeno le preko učenja. C) Kot čisto kulturni fenomen. D) Kot prirojeno človeško vedenje.
A) Jacob Kantor B) Nicholas Pronko C) Edward Thorndike D) Noam Chomsky
A) 1959 B) 1946 C) 1954 D) 1936
A) Edward Thorndike B) Jacob Kantor C) Charles E. Osgood D) Nicholas Pronko
A) Behavioristična perspektiva B) Mentalistične teorije C) Emergentizem D) Inatistična perspektiva
A) Hipoteza o prirojeni naravi. B) Hipoteza o nastajanju (emergentizem). C) Hipoteza o univerzalni gramatiki. D) Behavioristična hipoteza.
A) Terensko lingvistično delo. B) Psihološke ankete. C) Eksperimenti z opazovanjem vedenja. D) Računalniška tehnologija, ki uporablja modele nevronskih mrež.
A) Morfemi nimajo vloge pri oblikovanju besed. B) Morfologsko kompleksne besede so sestavljene iz združenih morfema. C) Besede so iz pomnila pridobljene kot celote. D) Napake pri združevanju elementov nakazujejo naključno tvorbo besed.
A) Izvedba B) Formulacija C) Artikulacija D) Konceptualizacija
A) Naloge, ki preizkušajo vedenje. B) Naloge, ki preizkušajo kognitivne procese. C) Naloge, ki preizkušajo nevrološke funkcije. D) Naloge, ki uporabljajo računalniške metode.
A) Naloga odločanja glede besed (leksikalna odločitev). B) Naloga dokončevanja povedi. C) Naloga poimenovanja slik. D) Naloga spominjanja.
A) Par besed, ki nista besedi. B) Par besed, ki sta fonetično podobni. C) Par besed, ki nista povezani. D) Par besed, ki sta semantično povezani.
A) Govorno produkcijo B) Efekti predhodne obdelave C) Kodiranje besed D) Razumevanje povedi
A) Chomsky B) Rayner (1978) C) Tanenhaus in sodelavci (1995) D) Fodor
A) Semantična aktivacija. B) Paradigma sledenja gibanju oči. C) Vizualna paradigma. D) Naloga leksikalne odločitve.
A) Zamenjava fonemov (spunerizem) B) Združitev C) Zamenjava D) Premik morfema
A) Premik morfeme B) Uporabljanje starega vzorca C) Predvidevanje D) Zamenjava
A) Izmenjava fonemov B) Premik morfema C) Mešanje D) Leksična substitucija
A) Substitucija B) Perseveracija C) Anticipacija D) Izmenjava
A) Naloge, ki merijo čas reakcije B) Pragi zaznavnih razlik (JND) C) Tehnike nevroobrazovanja D) Testi kategorizacije
A) Razumevanje jezika na kvalitativni ravni. B) Nekaj tisoč nevronov na pikslo. C) Milisekundna natančnost pri zaznavi aktivnosti v možganih. D) Neposredna stimulacija nevronov. |