A) Vremenski vzorci B) Dodelitev sredstev C) Zgodovinski dogodki D) Športna statistika
A) Socializem B) Fevdalizem C) Kapitalizem D) Komunizem
A) Indeks cen življenjskih potrebščin (CPI) B) Stopnja inflacije C) Bruto domači proizvod (BDP) D) Trgovinski primanjkljaj
A) Makroekonomija B) Mikroekonomija C) Politologija D) Sociologija
A) Popolna konkurenca B) Oligopol C) Monopolna konkurenca D) Monopol
A) Pomanjkanje B) Storitve C) Subvencija D) Ravnovesje
A) Presežek B) Pomanjkanje C) Izmenjava D) Monopol
A) Skupna vrednost vsega proizvedenega blaga B) Naslednja najboljša alternativa, ki se ji je treba odpovedati, ko se sprejme odločitev. C) Dohodek iz zaposlitve D) Cena blaga in storitev
A) Potrošniško blago B) Normalno dobro C) Slabše dobro D) Kapital
A) V latinščini pomeni 'upravljanje s sredstvi'. B) Iz starogrške besede οἰκονομία (oikonomia), ki pomeni 'način upravljanja gospodinjstva'. C) V francoščini pomeni 'študij bogastva'. D) V nemščini pomeni 'znanost o trgih'.
A) Thomas Carlyle B) Jean-Baptiste Say C) John Stuart Mill D) Adam Smith
A) Alfred Marshall B) Thomas Carlyle C) Jean-Baptiste Say D) Adam Smith
A) Na posamezne akterje, kot so gospodinjstva in podjetja. B) Na obnašanje ekonomskih akterjev posamezno. C) Na proizvodnjo, distribucijo, potrošnjo, varčevanje in naložbe, ki delujejo kot sistemi. D) Na interakcije na trgu na mikro ravni.
A) Adam Smith B) Alfred Marshall C) Lionel Robbins D) Jean-Baptiste Say
A) Nekateri kasnejši komentatorji B) Jean-Baptiste Say C) Alfred Marshall D) Adam Smith
A) Gary Becker in Jean-Baptiste Say B) Lionel Robbins in Alfred Marshall C) Thomas Carlyle in Adam Smith D) James M. Buchanan in Ronald Coase
A) Normativna ekonomija se osredotoča na teoretične modele. B) Normativna ekonomija zagovarja, kaj bi moralo biti. C) Normativna ekonomija analizira racionalno vedenje. D) Normativna ekonomija opisuje, kaj je.
A) Samo tržne transakcije in finančni sistemi. B) Izključno vladne politike. C) Področja, kot so kriminaliteta, izobraževanje, zdravstveno varstvo in okolje. D) Čisto teoretični modeli brez praktične uporabe.
A) Aristotel B) Ksenofon C) Beotski pes Hesiod D) Adam Smith
A) Hesiod. B) Aristotel, zlasti v etiki Nikomahovi. C) Ksenofon. D) Joseph Schumpeter.
A) Enotni davež na dohodek lastnikov zemljišč. B) Uvoz poceni surovine. C) Nakopičenje zlata in srebra. D) Zaščitni daji na uvožene tuje izdelke.
A) Liberalna politika, ali minimalno vmešavanje države. B) Zaščitne davčne stopnje za uvožene industrijske izdelke. C) Spodbujanje industrije namesto kmetijstva. D) Nakopičenje zlata in srebra preko trgovine.
A) Zmanjšujoči se donosi B) Tehnološka stagnacija C) Inflacijski pritiski D) Nasičenost trga
A) 1887 B) 1897 C) 1867 D) 1876
A) Karl Kautsky, Rudolf Hilferding, Vladimir Lenin, Rosa Luxemburg B) Adam Smith in David Ricardo C) John Maynard Keynes in Milton Friedman D) Alfred Marshall in Paul Samuelson
A) Alfred Marshall B) Lionel Robbins C) Jean-Baptiste Say D) Mary Paley Marshall
A) 21. stoletje B) 18. stoletje C) 20. stoletje D) 19. stoletje
A) Teorija vrednosti, ki temelji na delu B) Tržna ravnovesje C) Merjenje celotne koristnosti D) Ekonomska problematika
A) Robert Lucas B) Milton Friedman C) Thomas Sargent D) John Maynard Keynes
A) Fiskalna politika B) Inflacija C) Monetarna politika D) Visoka brezposelnost na trgu dela
A) Franco Modigliani B) Alvin Hansen C) John Hicks D) Lawrence Klein
A) Milton Friedman B) Alvin Hansen C) John Maynard Keynes D) Robert Lucas
A) Politike trgovine B) Ekonomija, osredotočena na ponudbo C) Monetarna politika D) Politike trga dela
A) Lucasova kritika B) Kritika Hicksa in Hansena C) Keynesova kritika D) Friedmanova kritika
A) Laissez-faire kapitalizem B) Racionalne pričakovanja C) Keynesianski multiplikacijski učinek D) Ekonomija ponudbe
A) Izključno nadzoruje inflacijo. B) Ni pomembna za ekonomsko stabilnost. C) Lahko vpliva na celotno povpraševanje. D) Vpliva samo na dolgoročno rast.
A) Keynesovi modeli križišč. B) Monetaristični modeli politike. C) Dinamični stohastični modeli splošne ravnovesja (DSGE). D) Klasični modeli splošne ravnovesja.
A) Šola v Chicagu B) Ekonomska znanost o okolju C) Keynesianska ekonomija D) Avstrijska šola
A) Keynesianstvo B) Avstrijska šola C) Šola v Chicagu D) Post-keynesianstvo
A) Simulacije statistične programske opreme. B) Dvodimenzionalni grafi. C) Tridimenzionalni modeli. D) Narativne opise.
A) Deskriptivna statistika B) Analiza faktorjev C) Regresijska analiza D) Analiza skupin
A) Splošno soglasje med ekonomisti. B) Objava v ugledni reviji. C) Podpora politikov. D) Preverljivost hipoteznega modela, ki preživi teste.
A) Robert Shiller B) Daniel Kahneman C) Richard Thaler D) Amos Tversky
A) Popolna konkurenca B) Monopol C) Monopolistična konkurenca D) Oligopol
A) Duopol B) Monopolistična konkurenca C) Oligopol D) Monopsonija
A) Alokativna učinkovitost B) Dinamična učinkovitost C) Tehnična učinkovitost D) Paretojeva učinkovitost
A) Protekcionizem B) Specializacija C) Diverzifikacija D) Izolacionizem
A) Med razvitimi in manj razvitimi državami ne poteka nobeno poslovanje. B) Razvite države proizvajajo visokotehnološke izdelke, medtem ko z manj razvitimi državami poslujejo za izdelke, ki zahtevajo veliko delovne sile. C) Obe vrsti držav proizvajajo samo nizkotehnološke izdelke. D) Manj razvite države se specializirajo na visokotehnoloških znanstvenih in tehničnih izdelkih.
A) Vedno obstaja presežek blaga. B) Ponudba je enaka povpraševanju, kar stabilizira ceno. C) Cene nenehno nihajo brez stabilizacije. D) Povpraševanje je dosledno večje od ponudbe.
A) Količina povpraševanja je enaka količini ponudbe. B) Povpraševanje presega ponudbo, kar povzroči dvig cen. C) Nastane presežek, kar povzroči padec cen. D) Ne pride do nobene spremembe v tržni dinamiki.
A) Nevitalno izbiranje. B) Asimetrija informacij. C) Averzija do tveganja. D) Moralni hazard.
A) Tehnični monopol B) Javni parki C) Izobraževanje D) Zračna onesnaženost
A) Javne dobrine B) Naravni monopol C) Zunanji učinki D) Asimetrije informacij
A) Naravni monopol B) Dobrobiti za javnost C) Asimetrije informacij D) Zunanje učinke
A) Pravila, ki upoštevajo analizo stroškov in koristi B) Porekna rešitve C) Spodbujanje monopola D) Subvencioniranje javnih dobrin
A) Spodbujanje sistemov menjave. B) Povečanje kompleksnosti transakcij. C) Olajševanje trgovine z zmanjšanjem stroškov transakcij. D) Odstranitev potrebe po ustvarjanju kreditov.
A) Ohranjanje fiksnega menjalnega tečaja. B) Povečanje stopnje zaposlenosti. C) Nadzor državnih izdatkov. D) Nadzor inflacije.
A) Koeficient variacije. B) Indeks človeškega razvoja. C) Lorenzeva krivulja. D) Ginijev koeficient.
A) Monetarizem. B) Teorija javnih izbir. C) Klasična ekonomija. D) Keynesova ekonomija.
A) Elinor Ostrom B) Esther Duflo C) Mary Paley Marshall D) Anna Schwartz
A) 5% B) 50% C) 75% D) 19%
A) Elinor Ostrom B) Susan Athey C) Claudia Goldin D) Esther Duflo |