A) Športna statistika B) Vremenski vzorci C) Dodelitev sredstev D) Zgodovinski dogodki
A) Kapitalizem B) Socializem C) Fevdalizem D) Komunizem
A) Trgovinski primanjkljaj B) Bruto domači proizvod (BDP) C) Stopnja inflacije D) Indeks cen življenjskih potrebščin (CPI)
A) Makroekonomija B) Sociologija C) Politologija D) Mikroekonomija
A) Oligopol B) Monopolna konkurenca C) Popolna konkurenca D) Monopol
A) Ravnovesje B) Subvencija C) Storitve D) Pomanjkanje
A) Monopol B) Presežek C) Izmenjava D) Pomanjkanje
A) Cena blaga in storitev B) Skupna vrednost vsega proizvedenega blaga C) Dohodek iz zaposlitve D) Naslednja najboljša alternativa, ki se ji je treba odpovedati, ko se sprejme odločitev.
A) Slabše dobro B) Kapital C) Normalno dobro D) Potrošniško blago
A) V latinščini pomeni 'upravljanje s sredstvi'. B) V francoščini pomeni 'študij bogastva'. C) Iz starogrške besede οἰκονομία (oikonomia), ki pomeni 'način upravljanja gospodinjstva'. D) V nemščini pomeni 'znanost o trgih'.
A) Adam Smith B) John Stuart Mill C) Jean-Baptiste Say D) Thomas Carlyle
A) Adam Smith B) Jean-Baptiste Say C) Thomas Carlyle D) Alfred Marshall
A) Na interakcije na trgu na mikro ravni. B) Na posamezne akterje, kot so gospodinjstva in podjetja. C) Na proizvodnjo, distribucijo, potrošnjo, varčevanje in naložbe, ki delujejo kot sistemi. D) Na obnašanje ekonomskih akterjev posamezno.
A) Jean-Baptiste Say B) Adam Smith C) Alfred Marshall D) Lionel Robbins
A) Jean-Baptiste Say B) Nekateri kasnejši komentatorji C) Adam Smith D) Alfred Marshall
A) Gary Becker in Jean-Baptiste Say B) Lionel Robbins in Alfred Marshall C) James M. Buchanan in Ronald Coase D) Thomas Carlyle in Adam Smith
A) Normativna ekonomija analizira racionalno vedenje. B) Normativna ekonomija zagovarja, kaj bi moralo biti. C) Normativna ekonomija opisuje, kaj je. D) Normativna ekonomija se osredotoča na teoretične modele.
A) Čisto teoretični modeli brez praktične uporabe. B) Izključno vladne politike. C) Samo tržne transakcije in finančni sistemi. D) Področja, kot so kriminaliteta, izobraževanje, zdravstveno varstvo in okolje.
A) Beotski pes Hesiod B) Adam Smith C) Ksenofon D) Aristotel
A) Hesiod. B) Joseph Schumpeter. C) Ksenofon. D) Aristotel, zlasti v etiki Nikomahovi.
A) Uvoz poceni surovine. B) Nakopičenje zlata in srebra. C) Zaščitni daji na uvožene tuje izdelke. D) Enotni davež na dohodek lastnikov zemljišč.
A) Spodbujanje industrije namesto kmetijstva. B) Liberalna politika, ali minimalno vmešavanje države. C) Nakopičenje zlata in srebra preko trgovine. D) Zaščitne davčne stopnje za uvožene industrijske izdelke.
A) Tehnološka stagnacija B) Zmanjšujoči se donosi C) Nasičenost trga D) Inflacijski pritiski
A) 1897 B) 1887 C) 1867 D) 1876
A) John Maynard Keynes in Milton Friedman B) Karl Kautsky, Rudolf Hilferding, Vladimir Lenin, Rosa Luxemburg C) Adam Smith in David Ricardo D) Alfred Marshall in Paul Samuelson
A) Alfred Marshall B) Jean-Baptiste Say C) Mary Paley Marshall D) Lionel Robbins
A) 20. stoletje B) 19. stoletje C) 18. stoletje D) 21. stoletje
A) Tržna ravnovesje B) Ekonomska problematika C) Merjenje celotne koristnosti D) Teorija vrednosti, ki temelji na delu
A) Milton Friedman B) John Maynard Keynes C) Thomas Sargent D) Robert Lucas
A) Visoka brezposelnost na trgu dela B) Monetarna politika C) Inflacija D) Fiskalna politika
A) Alvin Hansen B) John Hicks C) Lawrence Klein D) Franco Modigliani
A) Alvin Hansen B) Milton Friedman C) Robert Lucas D) John Maynard Keynes
A) Monetarna politika B) Politike trga dela C) Ekonomija, osredotočena na ponudbo D) Politike trgovine
A) Lucasova kritika B) Kritika Hicksa in Hansena C) Friedmanova kritika D) Keynesova kritika
A) Ekonomija ponudbe B) Racionalne pričakovanja C) Laissez-faire kapitalizem D) Keynesianski multiplikacijski učinek
A) Izključno nadzoruje inflacijo. B) Ni pomembna za ekonomsko stabilnost. C) Lahko vpliva na celotno povpraševanje. D) Vpliva samo na dolgoročno rast.
A) Keynesovi modeli križišč. B) Dinamični stohastični modeli splošne ravnovesja (DSGE). C) Monetaristični modeli politike. D) Klasični modeli splošne ravnovesja.
A) Ekonomska znanost o okolju B) Keynesianska ekonomija C) Avstrijska šola D) Šola v Chicagu
A) Post-keynesianstvo B) Keynesianstvo C) Avstrijska šola D) Šola v Chicagu
A) Simulacije statistične programske opreme. B) Dvodimenzionalni grafi. C) Tridimenzionalni modeli. D) Narativne opise.
A) Analiza skupin B) Deskriptivna statistika C) Regresijska analiza D) Analiza faktorjev
A) Objava v ugledni reviji. B) Splošno soglasje med ekonomisti. C) Preverljivost hipoteznega modela, ki preživi teste. D) Podpora politikov.
A) Robert Shiller B) Richard Thaler C) Daniel Kahneman D) Amos Tversky
A) Monopolistična konkurenca B) Oligopol C) Popolna konkurenca D) Monopol
A) Monopsonija B) Duopol C) Monopolistična konkurenca D) Oligopol
A) Alokativna učinkovitost B) Dinamična učinkovitost C) Paretojeva učinkovitost D) Tehnična učinkovitost
A) Specializacija B) Diverzifikacija C) Izolacionizem D) Protekcionizem
A) Razvite države proizvajajo visokotehnološke izdelke, medtem ko z manj razvitimi državami poslujejo za izdelke, ki zahtevajo veliko delovne sile. B) Med razvitimi in manj razvitimi državami ne poteka nobeno poslovanje. C) Obe vrsti držav proizvajajo samo nizkotehnološke izdelke. D) Manj razvite države se specializirajo na visokotehnoloških znanstvenih in tehničnih izdelkih.
A) Ponudba je enaka povpraševanju, kar stabilizira ceno. B) Povpraševanje je dosledno večje od ponudbe. C) Cene nenehno nihajo brez stabilizacije. D) Vedno obstaja presežek blaga.
A) Nastane presežek, kar povzroči padec cen. B) Količina povpraševanja je enaka količini ponudbe. C) Ne pride do nobene spremembe v tržni dinamiki. D) Povpraševanje presega ponudbo, kar povzroči dvig cen.
A) Nevitalno izbiranje. B) Averzija do tveganja. C) Asimetrija informacij. D) Moralni hazard.
A) Javni parki B) Izobraževanje C) Tehnični monopol D) Zračna onesnaženost
A) Zunanji učinki B) Javne dobrine C) Naravni monopol D) Asimetrije informacij
A) Asimetrije informacij B) Zunanje učinke C) Naravni monopol D) Dobrobiti za javnost
A) Porekna rešitve B) Subvencioniranje javnih dobrin C) Spodbujanje monopola D) Pravila, ki upoštevajo analizo stroškov in koristi
A) Odstranitev potrebe po ustvarjanju kreditov. B) Spodbujanje sistemov menjave. C) Povečanje kompleksnosti transakcij. D) Olajševanje trgovine z zmanjšanjem stroškov transakcij.
A) Nadzor inflacije. B) Povečanje stopnje zaposlenosti. C) Ohranjanje fiksnega menjalnega tečaja. D) Nadzor državnih izdatkov.
A) Lorenzeva krivulja. B) Ginijev koeficient. C) Koeficient variacije. D) Indeks človeškega razvoja.
A) Keynesova ekonomija. B) Klasična ekonomija. C) Monetarizem. D) Teorija javnih izbir.
A) Mary Paley Marshall B) Elinor Ostrom C) Anna Schwartz D) Esther Duflo
A) 19% B) 5% C) 75% D) 50%
A) Claudia Goldin B) Elinor Ostrom C) Esther Duflo D) Susan Athey |