A) Vremenski vzorci B) Športna statistika C) Zgodovinski dogodki D) Dodelitev sredstev
A) Kapitalizem B) Komunizem C) Socializem D) Fevdalizem
A) Bruto domači proizvod (BDP) B) Stopnja inflacije C) Indeks cen življenjskih potrebščin (CPI) D) Trgovinski primanjkljaj
A) Makroekonomija B) Mikroekonomija C) Sociologija D) Politologija
A) Monopolna konkurenca B) Monopol C) Oligopol D) Popolna konkurenca
A) Ravnovesje B) Pomanjkanje C) Subvencija D) Storitve
A) Presežek B) Monopol C) Pomanjkanje D) Izmenjava
A) Skupna vrednost vsega proizvedenega blaga B) Naslednja najboljša alternativa, ki se ji je treba odpovedati, ko se sprejme odločitev. C) Dohodek iz zaposlitve D) Cena blaga in storitev
A) Normalno dobro B) Kapital C) Potrošniško blago D) Slabše dobro
A) Iz starogrške besede οἰκονομία (oikonomia), ki pomeni 'način upravljanja gospodinjstva'. B) V latinščini pomeni 'upravljanje s sredstvi'. C) V francoščini pomeni 'študij bogastva'. D) V nemščini pomeni 'znanost o trgih'.
A) John Stuart Mill B) Jean-Baptiste Say C) Thomas Carlyle D) Adam Smith
A) Thomas Carlyle B) Adam Smith C) Alfred Marshall D) Jean-Baptiste Say
A) Na proizvodnjo, distribucijo, potrošnjo, varčevanje in naložbe, ki delujejo kot sistemi. B) Na posamezne akterje, kot so gospodinjstva in podjetja. C) Na interakcije na trgu na mikro ravni. D) Na obnašanje ekonomskih akterjev posamezno.
A) Jean-Baptiste Say B) Alfred Marshall C) Lionel Robbins D) Adam Smith
A) Adam Smith B) Jean-Baptiste Say C) Nekateri kasnejši komentatorji D) Alfred Marshall
A) Thomas Carlyle in Adam Smith B) James M. Buchanan in Ronald Coase C) Lionel Robbins in Alfred Marshall D) Gary Becker in Jean-Baptiste Say
A) Normativna ekonomija opisuje, kaj je. B) Normativna ekonomija se osredotoča na teoretične modele. C) Normativna ekonomija analizira racionalno vedenje. D) Normativna ekonomija zagovarja, kaj bi moralo biti.
A) Čisto teoretični modeli brez praktične uporabe. B) Samo tržne transakcije in finančni sistemi. C) Izključno vladne politike. D) Področja, kot so kriminaliteta, izobraževanje, zdravstveno varstvo in okolje.
A) Ksenofon B) Aristotel C) Adam Smith D) Beotski pes Hesiod
A) Hesiod. B) Aristotel, zlasti v etiki Nikomahovi. C) Joseph Schumpeter. D) Ksenofon.
A) Uvoz poceni surovine. B) Enotni davež na dohodek lastnikov zemljišč. C) Zaščitni daji na uvožene tuje izdelke. D) Nakopičenje zlata in srebra.
A) Nakopičenje zlata in srebra preko trgovine. B) Spodbujanje industrije namesto kmetijstva. C) Liberalna politika, ali minimalno vmešavanje države. D) Zaščitne davčne stopnje za uvožene industrijske izdelke.
A) Zmanjšujoči se donosi B) Tehnološka stagnacija C) Nasičenost trga D) Inflacijski pritiski
A) 1867 B) 1876 C) 1887 D) 1897
A) John Maynard Keynes in Milton Friedman B) Alfred Marshall in Paul Samuelson C) Karl Kautsky, Rudolf Hilferding, Vladimir Lenin, Rosa Luxemburg D) Adam Smith in David Ricardo
A) Lionel Robbins B) Alfred Marshall C) Mary Paley Marshall D) Jean-Baptiste Say
A) 20. stoletje B) 18. stoletje C) 19. stoletje D) 21. stoletje
A) Merjenje celotne koristnosti B) Tržna ravnovesje C) Teorija vrednosti, ki temelji na delu D) Ekonomska problematika
A) Milton Friedman B) John Maynard Keynes C) Thomas Sargent D) Robert Lucas
A) Visoka brezposelnost na trgu dela B) Fiskalna politika C) Monetarna politika D) Inflacija
A) Alvin Hansen B) Franco Modigliani C) Lawrence Klein D) John Hicks
A) Milton Friedman B) Robert Lucas C) John Maynard Keynes D) Alvin Hansen
A) Ekonomija, osredotočena na ponudbo B) Politike trga dela C) Monetarna politika D) Politike trgovine
A) Keynesova kritika B) Kritika Hicksa in Hansena C) Friedmanova kritika D) Lucasova kritika
A) Laissez-faire kapitalizem B) Keynesianski multiplikacijski učinek C) Ekonomija ponudbe D) Racionalne pričakovanja
A) Ni pomembna za ekonomsko stabilnost. B) Lahko vpliva na celotno povpraševanje. C) Vpliva samo na dolgoročno rast. D) Izključno nadzoruje inflacijo.
A) Dinamični stohastični modeli splošne ravnovesja (DSGE). B) Monetaristični modeli politike. C) Keynesovi modeli križišč. D) Klasični modeli splošne ravnovesja.
A) Keynesianska ekonomija B) Šola v Chicagu C) Avstrijska šola D) Ekonomska znanost o okolju
A) Post-keynesianstvo B) Keynesianstvo C) Šola v Chicagu D) Avstrijska šola
A) Simulacije statistične programske opreme. B) Narativne opise. C) Tridimenzionalni modeli. D) Dvodimenzionalni grafi.
A) Regresijska analiza B) Deskriptivna statistika C) Analiza skupin D) Analiza faktorjev
A) Objava v ugledni reviji. B) Podpora politikov. C) Splošno soglasje med ekonomisti. D) Preverljivost hipoteznega modela, ki preživi teste.
A) Richard Thaler B) Amos Tversky C) Robert Shiller D) Daniel Kahneman
A) Monopolistična konkurenca B) Popolna konkurenca C) Monopol D) Oligopol
A) Monopsonija B) Oligopol C) Duopol D) Monopolistična konkurenca
A) Alokativna učinkovitost B) Paretojeva učinkovitost C) Dinamična učinkovitost D) Tehnična učinkovitost
A) Izolacionizem B) Specializacija C) Diverzifikacija D) Protekcionizem
A) Obe vrsti držav proizvajajo samo nizkotehnološke izdelke. B) Razvite države proizvajajo visokotehnološke izdelke, medtem ko z manj razvitimi državami poslujejo za izdelke, ki zahtevajo veliko delovne sile. C) Med razvitimi in manj razvitimi državami ne poteka nobeno poslovanje. D) Manj razvite države se specializirajo na visokotehnoloških znanstvenih in tehničnih izdelkih.
A) Cene nenehno nihajo brez stabilizacije. B) Ponudba je enaka povpraševanju, kar stabilizira ceno. C) Povpraševanje je dosledno večje od ponudbe. D) Vedno obstaja presežek blaga.
A) Nastane presežek, kar povzroči padec cen. B) Ne pride do nobene spremembe v tržni dinamiki. C) Povpraševanje presega ponudbo, kar povzroči dvig cen. D) Količina povpraševanja je enaka količini ponudbe.
A) Moralni hazard. B) Averzija do tveganja. C) Nevitalno izbiranje. D) Asimetrija informacij.
A) Izobraževanje B) Tehnični monopol C) Zračna onesnaženost D) Javni parki
A) Zunanji učinki B) Javne dobrine C) Naravni monopol D) Asimetrije informacij
A) Zunanje učinke B) Naravni monopol C) Asimetrije informacij D) Dobrobiti za javnost
A) Subvencioniranje javnih dobrin B) Porekna rešitve C) Pravila, ki upoštevajo analizo stroškov in koristi D) Spodbujanje monopola
A) Olajševanje trgovine z zmanjšanjem stroškov transakcij. B) Odstranitev potrebe po ustvarjanju kreditov. C) Povečanje kompleksnosti transakcij. D) Spodbujanje sistemov menjave.
A) Povečanje stopnje zaposlenosti. B) Nadzor državnih izdatkov. C) Ohranjanje fiksnega menjalnega tečaja. D) Nadzor inflacije.
A) Koeficient variacije. B) Lorenzeva krivulja. C) Ginijev koeficient. D) Indeks človeškega razvoja.
A) Teorija javnih izbir. B) Keynesova ekonomija. C) Klasična ekonomija. D) Monetarizem.
A) Elinor Ostrom B) Esther Duflo C) Anna Schwartz D) Mary Paley Marshall
A) 50% B) 5% C) 19% D) 75%
A) Susan Athey B) Claudia Goldin C) Elinor Ostrom D) Esther Duflo |